Podrobnosti o razveljavitvi obvezne hrambe prometnih podatkov v Nemčiji

Kot smo že poročali, je v začetku tedna nemško ustavno sodišče nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov zaradi kršitve pravice do zasebnosti razveljavilo, hkrati pa tudi odredilo, da je potrebno vse shranjene prometne podatke nemudoma izbrisati.

Nemško ustavno sodišče je tako odločilo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov (med drugim tudi pravosodne ministrice Sabine Leutheusser-Schnarrenberger), združenih v civilno iniciativo z imenom Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Po mnenju sodišča namreč nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov ne vsebuje ustreznih mehanizmov za preprečevanje neupravičenih posegov v zasebnost in je v neskladju tako z nemško ustavo, kot tudi z 8. in 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavljata pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Pomenljiva pa je tudi izjava predsednika nemškega ustavnega sodišča, Hansa-Jürgena Papierja, ki je dejal, da bi hramba prometnih podatkov lahko "povzročila nevarno razširjenost občutka, da so [posamezniki] pod stalnim nadzorom, kar lahko zmanjša nepristransko zaznavanje posameznikovih osnovnih pravic na številnih področjih".

Kljub temu pa po mnenju sodišča obvezna hramba prometnih podatkov sama po sebi ni neustavna. Problematična je le trenutna zakonodajna implementacija evropske Direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov 2006/24/ES. Tako bi po mnenju sodišča morala biti uporaba shranjenih prometnih podatkov omejena le na zločine, ki neposredno ogrožajo življenje ali telo posameznikov ter zločine, ki predstavljajo neposredno nevarnost za varnost države, po mnenju sodišča pa podatkov ne bi smeli uporabljati v "splošne" varnostno-obveščevalne namene. Podatki bi morali biti shranjeni decentralizirano, hranjeni pa bi morali biti na način, ki bi zagotavljal najvišjo možno stopnjo varovanja (tudi z uporabo šifriranja). Nadzor nad izvajanjem zakona bi moral imeti nemški Informacijski pooblaščenec, ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov pa se ne bi smel izvajati nad tim. posebnimi skupinami posameznikov, kot so npr. duhovniki, zdravniki, odvetniki in tudi novinarji. Celotna sodba se nahaja na spletni strani nemškega ustavnega sodišča.

Po mnenju nekaterih nemških poslancev omenjena odločitev predstavlja zaušnico vladi, notranji minister Thomas de Maiziere pa je izjavil, da "bi bilo sodbo ustavnega sodišča neprimerno kritizirati, vendar pa moram reči, da mi [razsodba] ne vliva zadovoljstva", hkrati pa napovedal čim hitrejše sprejetje nove zakonodaje o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Njegova kolegica, pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger pa je po drugi strani mnenja, da s sprejemom takšne zakonodaje ne gre preveč hiteti. Hkrati je Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov že pričela s kampanjo, s katero bi idejo o obvezni hrambi prometnih podatkov tudi politično pokopali. Čedalje glasnejše pa so tudi zahteve, da mora država državljane zaščititi tudi pred zasebnimi podjetji, ki zbirajo številne osebne podatke o uporabnikih telekomunikacij.

Neposredno po odločitvi nemškega ustavnega sodišča je Viviane Reding, evropska komisarka za pravosodje, že napovedala evalvacijo vse protiteroristične zakonodaje Evropske unije, zlasti iz vidika sorazmernosti in nujnosti.