V veljavo stopila novela Zakona o elektronskih komunikacijah

Danes je v veljavo stopila novela Zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je Državni zbor sprejel 18. decembra 2009.

Med pomembnejšimi novostmi je na prvem mestu vsekakor skrajšan rok za obvezno hrambo prometnih podatkov.
Do sedaj je veljalo, da morajo operaterji telefonskih komunikacij in ponudniki dostopa do interneta prometne podatke hraniti 24 mesecev, sedaj pa se je hramba prometnih podatkov na področju telefonije skrajšala na 14 mesecev, hramba internetnih prometnih podatkov pa na 8 mesecev. Skrajšanje vsekakor velja pozdraviti, zastavlja pa se vprašanje, zakaj hramba prometnih podatkov ni bila skrajšana na 6 mesecev, kot to dopušča direktiva EU o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Druga pomembnejša novost zadeva posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa. V primerih varstva življenjskih interesov posameznika je operater policiji na podlagi pisne zahteve (v nujnih primerih se lahko zahtevo pošlje tudi po telefaksu) dolžan posredovati zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo (ID celice bazne postaje in njeno lokacijo, itd...).

Določba je bila sprejeta zato, ker v preteklosti nekateri operaterji v primerih pogrešanih oseb policiji niso hoteli sporočiti lokacije njihovih mobilnih telefonov in se pri tem napačno sklicevali na Zakon o varstvu osebnih podatkov (le-ta sicer določa v 12. členu dopušča obdelavo osebnih podatkov v primeru varovanja življenjskih interesov posameznika).

Ima pa ta določba tudi varovalko, in sicer je v primerih takih zahtev policija dolžna osebo, za katero je zahtevala in pridobila podatke o lokaciji o tem pisno seznaniti (razen v izjemnih in v zakonu določenih primerih).

Tretjo večjo novost, ki zadeva pravico do zasebnosti pa predstavlja sprememba 107.č člena. Sedanji člen je namreč določal, da morajo operaterji zagotoviti trajno hrambo vseh posredovanj prometnih podatkov policiji, SOVI ali VOMO. To je pomenilo, da je moral operater zagotoviti trajno hrambo vseh prometnih podatkov, ki jih je posredoval npr. policiji, ki je raziskovala neko kaznivo dejanje. Zdaj je ta rok skrajšan na 10 let.

Zakon nekaj več pristojnosti na področju nadzora nalaga tudi Informacijskemu pooblaščencu, določeno pa je tudi, da morajo sodišča voditi ustrezne statistike o odredbah za dostop do prometnih podatkov in o številu posredovanj prometnih podatkov, zbrane statistike pa morajo posredovati Ministrstvu za pravosodje. Le-to mora nato vsako leto najkasneje do 20. februarja pripraviti poročilo, ki se ga potem posreduje Evropski komisiji.

Mimogrede, Državni zbor bo na današnji 13. seji ponovno odločal o noveli Zakona o igrah na srečo (ZIS-C), ki sicer vsebuje določbe o cenzuriranju spletnih strani. Zakon je bil 18. decembra 2009 sicer izglasovan, vendar je Državni svet kasneje nanj vložil veto. Vendar pa veto ni bil vložen zaradi spornih določb o cenzuri spletnih strani, pač pa zato, ker naj bi vseboval škodljive določbe za invalidske, humanitarne in športne organizacije. Kot rečeno bo danes Državni zbor o zakonu ponovno odločal, vendar pa resne razprave o cenzuri spleta ni pričakovati.