Vrhovno sodišče ZDA bo odločalo o pravici do zasebnosti na delovnem mestu

Kot poročajo na blogu Vrhovnega sodišča ZDA, bo Vrhovno sodišče prvič v svoji zgodovini presojalo o zasebnosti na delovnem mestu.

Gre za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti. Vprašanji, ki ju tožniki naslavljajo na Vrhovno sodišče sta, ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

Policijska enota, kjer so zaposleni tožniki je sicer imela sprejeto formalno politiko, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati za neslužbene namene, vendar je vodstvo oddelka neformalno in v omejenem obsegu dovolilo uporabo pagerjev za neslužbene namene. Sprejeta je bila namreč (neformalna) politika, da je pagerje mogoče uporabljati do določene mere (do 25.000 znakov mesečno), stroške, ki bi presegli to mejo, pa zaposleni mora poravnati sam.

Če je zaposleni trdil, da so bila vsa sporočila službene narave in da presežka ne bo poravnal, je veljalo, da je delodajalec sporočila lahko pregledal in ugotovil ali so sporočila res službene narave ali ne. Če pa je zaposleni razliko poravnal, pa se je pregledovanju izognil. Quon je bil v letih 2001 in 2002 nekajkrat pozvan k plačilu razlike in razliko je vedno poravnal.

Policist, ki je bil zadolžen za zbiranje teh presežnih plačil od zaposlenih, pa se je temu delu upiral in na nekem sestanku celo izjavil, da je "utrujen od tega, da mora zbirati račune od ljudi, ki presegajo dovoljeno uporabo tekstovnih sporočil na svojih službenih pagerjih".

Avgusta 2002 sta Quon in še en policist ponovno presegla mejo 25.000 znakov, zato je vodstvo policije odredilo pridobitev prepisa sporočil z namenom ugotoviti ali so sporočila službene narave ali ne (niso pa ga pozvali k plačilu presežka). Ker mestni uradniki iz Ontaria do sporočil niso imeli dostopa, so zanje zaprosili podjetje Arch Wireless.

Pregled sporočil je pokazal, da je Quon avgusta 2002 presegel mesečni limit za 15.158 znakov, mnogo njegovih sporočil je dejansko bilo zasebne narave, pogosto pa so bila sporočila zelo seksualno eksplicitna.

Maja 2003 so zato omenjeni policisti na okrožno sodišče v Kaliforniji vložili tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti, ki pa je pritožbo zavrnilo. Sledila je pritožba na prizivno sodišče, ki je 18. junija 2009 presodilo, da je v tem primeru šlo za kršitev pravice do zasebnosti v zvezni in kalifornijski ustavi.

Zadeva je sedaj na Vrhovnem sodišču ZDA, ki bo o primeru predvidoma odločilo v roku pol leta. Pri določitvi pa bo imelo precej pomemben vpliv tudi dejstvo, da v tem primeru ne gre za zasebnega delodajalca, pač pa je delodajalec država.

Dodati velja, da glede vprašanja zasebnosti na delovnem mestu v Evropi veljajo precej drugačna pravila kot v ZDA, prav tako pa po razsodbi Upravnega sodišča RS velja, da se varstvo zasebnosti, zagotovljeno v 37. členu Ustave RS, nanaša tudi na službene telefone, pridobitev in uporaba izpiskov telefonskih klicev službenega telefona pa predstavlja kršitev.