Zavajanje kupcev prek interneta se nadaljuje

Prejšnji teden smo pisali o zaslišanju, ki je potekalo pred odborom ameriškega senata za trgovino, znanost in transport. Na njem so govorili o slabi poslovni praksi podjetij, kot so Webloyalty, Affinion ali Vertrue. Z njimi so namreč veliki spletni trgovci sklenili več milijonov težke pogodbe, po katerih so kupcem tik pred zaključkom nakupa pokazali reklamo s povezavo do teh strani, ki so v zameno za vpisani e-naslov obljubljale popuste. V drobnem tisku je pisalo, da se z vpisom e-naslova kupci strinjajo, da trgovci posredujejo njihove številke kreditnih kartic omenjenim podjetjem, ki so jih nato vsak mesec ostrigli za nekaj deset dolarjev.

Spričo publicitete, ki jo je zaslišanje prineslo, se je vendarle začelo premikati. Nekateri trgovci, recimo Continental Airlines, ne sodelujejo več s temi podjetji. Žal jih večina ne vidi v tem početju nič spornega, čeprav ga je senat označil kot prevaro, tatvino in rop, in čeprav je senat nabral kar nekaj dokumentacije (PDF). Večina trgovcem trmasto vztraja, da osebnih podatkov kupcev ne posredujejo naprej brez njihovega soglasja, kar je tehnično res, čeprav je to soglasje v mikroskopsko majhnem tisku. Dokumenti, ki jih je pridobila vlada, kažejo, da so se v podjetjih zavedali, da stranke zavajajo. Tako so si mrtvo hladno izračunali, da lahko od njih izvlečejo štirikrat več denarja, če številke kartic dobijo od trgovcev in ne neposredno od kupcev. Jasno, tem bi se pri vpisu številke posvetilo, da to pomeni finančno obremenitev. Še več, več kot 90 odstotkov vseh klicev so predstavljale bolj in manj jezne reklamacije in odjave. Za zdaj gre karavana dalje, a psi lajajo vedno glasneje.