Pravica do zasebnosti ali svoboda govora na Wikipediji

Polbrata Wolfgang Werlé in Manfred Lauber sta leta 1990 ubila nemškega igralca Walterja Sedlmayrja, za kar sta bila tri leta pozneje obsojena na dosmrtno ječo. Avgusta 2007 oz. januarja 2008 so ju pogojno izpustili iz zapora, s čimer sta po nemškem tolmačenju odplačala svoj dolg do družbe. Nemška zakonodaja tudi obsojenim zločincem, ki so svojo kazen odslužili, priznava vse pravice s področja zasebnosti, k čemur sodi tudi prepoved omenjanja z imenom in priimkom.

Izpuščena sta najela odvetnika Alexandra H. Stoppa, ki od nemških medijev zahteva izbris vseh omemb obtoženih s spletnih stranih. Podobno je zahteval tudi od Wikipedije, ki je s svojih nemških strani pobrisala imeni. Angleška različica Wikipedije pa imen noče umakniti, pri čemer se sklicuje na ameriški prvi amandma, ki zagotavlja pravico svobodnega govora. Floyd Abrams, ugledni ameriški odvetnik, pravi, da prvi amandma ščiti tudi omenjeni članek, zato ni nobenega razloga za cenzuro.

Lauber je sicer zaradi neodgovora dobil tožbo proti Wikimediji v Nemčiji, medtem ko je Werléjeva tožba še v postopku. Odvetnik je tako poslal predlog, da iz člankov odstranijo tudi Werléjevo ime, sicer bo zahteval odškodnino v višini 5100 evrov za vse izgube in duševno trpljenje, ki jih je Werlé utrpel. Wikimedia se je na pisanje odzvala s skepso: kot pravijo, v Nemčiji ne poslujejo, niti nimajo nobenega premoženja, zaradi česar se ne nameravajo pogoditi.