Nobelova nagrajenka za literaturo Herta Mller

Matej Huš

8. okt 2009 ob 21:28:08

Švedska akademija nadaljuje z objavljanjem prejemnikov Nobelovih nagrad za letošnje leto. Danes so objavili nagrajenko s področja literature, ki je postala Herta Müller. Prav Nobelove nagrade za literaturo so v zgodovini poskrbele za največ vroče krvi, saj je Nobelovo poslednjo voljo, da naj nagrado prejme avtor "za najbolj izstopajoče delo v idealni smeri", moč interpretirati zelo široko. Zgodovina tako pozna kopico izvrstnih književnikov, ki nikoli niso prejeli Nobelove nagrade (omenimo le Tolstoja, Joycea, Prousta, Zolaja, Twaina). Posebnež Jean-Paul Sartre je nagrado leta 1964 prostovoljno zavrnil, rekoč, da se umetnik ne sme pustiti pretvoriti v institucijo. Boris Pasternak nagrade zaradi političnih pritiskov Sovjetske zveze, ki ji je šel Doktor Živago v nos, leta 1958 ni smel sprejeti, medtem ko Solženicin leta 1970 ni upal ponjo. Prejel jo je šele štiri leta pozneje, ko ga je SZ izgnala.

Letošnja prejemnica tega prestižnega odlikovanja je torej Herta Müller. V Nemčiji živeča avtorica se je rodila leta 1953 v Romuniji etničnim Nemcem. Kruh si je nekaj časa služila s prevajanjem strokovnih tekstov, a so jo zaradi nepripravljenosti sodelovati z romunsko tajno policijo Securitate odpustili. Prve kratke povesti je izdala leta 1982 v Romuniji, a so bile cenzurirane. Pet let pozneje je z možem emigrirala v Zahodno Nemčijo, ker so bile razmere v Romuniji neznosne.

Nobelovo nagrado Herta Müller prejme, ker je z združitvijo poezije in odkritostjo proze opisala pokrajine razlaščenih. Njena dela so v veliki meri avtobiografska, opisujejo pa življenje v krutem režimu Ceausescuja. V slovenščino je preveden zgolj njen roman Herztier (Živalsko srce), za katerega je prejela nemško Kleistovo nagrado in irsko priznanje IMPAC. Roman pripoveduje o skupini prijateljev, ki jim je za petami tajna policija. Tudi ozadje te knjige je v dobršnem delu avtobiografsko, saj jo je Müllerja napisala po smrti dveh prijateljev, kjer naj bi imela prste vmes tajna policija. Skupno je Müllerjeva avtorica 19 knjig v nemščini, poleg tega pa predava na univerzah po Evropi in ZDA.