Podelili Fieldsove medalje, matematične "Nobelove nagrade"

Na slovesnosti Mednarodne matematične zveze (IMU), ki je potekala na Finskem, so včeraj podelili Fieldsove medalje. Ena najelitnejših nagrad za dosežke v matematiki, ki nadomeščajo Nobelove nagrade, se vsaka štiri leta za izjemne dosežke podeli do štirim matematikom, mlajšim od 40 let. Letošnji prejemniki so Marina Viazovska z EPFL v Švici, James Maynard z Oxforda, June Huh s Princetona in Hugo Duminil-Copin z ženevske univerze. Ukrajinka Marina Viazovska je šele druga ženska v dolgi zgodovini te nagrade, ki je bila odlikovana. Prva je bila Marjam Mirzahani leta 2014.

Marina Viazovska se ukvarja z zlaganjem krogel. V treh razsežnosti lahko krogle najgosteje zložimo tako, da zasedemo skoraj 75 odstotkov vsega dostopnega prostora, je že pred 400 leti predvideval Kepler. Čeprav je predpostavka enostavna, razumljiva in logična, se je dokaz izmikal do leta 1998, pa še tedaj smo si morali pomagati z računalniki. Enako vprašanje lahko postavimo tudi v višjih dimenzijah, kjer zlagamo n-sfere, pa dobimo še bistveno težje vprašanje. Viazovska je leta 2016 našla odgovor za osemrazsežni problem. Z zlaganjem E8 lahko zasedemo približno četrtino vsega prostora, ki je na voljo. Kmalu zatem je s sodelavci pokazala, da je v 24-dimenzionalnem prostoru moč zapolniti le še 0,2 odstotka prostornine. Za ostale dimenzije odgovora še ni, da pa njena metoda zgornjo mejo.

James Maynard raziskuje tudi praštevila, nagrado pa je prejel za spektakularne prispevke k analitični teoriji števil. Maynard je napravil bistven napredek pri raziskavah razporeditve praštevil in vrzeli med njimi. Že zelo dolgo vemo, kako so praštevila razporejena v povprečju, Maynard pa je na primer pokazal, kako hitro se povprečni porazdelitvi približujejo. Med drugim je pokazal tudi, da obstoji neskončno mnogo praštevil, ki v desetiškem zapisu (in vseh večjih bazah) ne vsebujejo poljubne cifre (npr. 3), in da obstoji neskončno mnogo grozdov praštevil poljubne velikosti.

June Huh se ukvarja z geometrijo in kombinatoriko. Dokazal je Dowling–Wilsonovo predpostavko, Heron–Rota–Welshovo predpostavko in močno Masonovo domnevo. Svoj prvi pomemben dokaz je dočakal že med doktorskim študijem na univerzi v Illinoisu, ko je dokazal Readovo domnevo. V zadnjem času pa je delal na matroidih, ki so abstraktne ponazoritve linearne neodvisnosti v vektorskih prostorih.

Hugo Duminil-Copin je strokovnjak za teorijo faznih prehodov v statistični fiziki. Najbolj znani fazni prehodi so sprememba agregatnega stanja, denimo zamrzovanje vode. Duminil-Copin je prejel nagrado za prispevek k razumevanju faznega prehoda v tridimenzionalnem in štiridimenzionalnem Isingovem modelu. Pokazal je, da je v treh dimenzijah fazni prehod v Isingovem modelu zvezen in oster. V štirih dimenzijah je raziskal obnašanje Isingovega faznega prehoda in trivialnost skalarne teorije delcev.