Snow Leopard pravzaprav 32-biten

Snow Leopard oz. OS X 10.6, ki ga je Apple svetu predstavil pred dvema dnevoma, vsebuje 64-bitni kernel, a je pri zagonu sistema za izbiro le-tega potrebna intervencija. Samodejno se naloži 32-bitni kernel, razen če pri nalaganju uporabnik drži tipki 6 in 4. Avtomatičen zagon 64-bitnega kernela podpirajo le Applovi X-Server računalniki, na katerih teče Snow Leopard Server.

Pri Applu so se za tako potezo odločili, da bi uporabnikom omogočili čim bolj neboleč prehod na 64-bitne sisteme, saj je zelo malo gonilnikov in aplikacij, ki zahtevajo 64-bitni kernel. Zanje je opcija na voljo, po drugi strani pa bi se lahko uporabniki znašli v situaciji, ko ena izmed aplikacij preprosto ne bi delovala na 64-bitnem kernelu. Zanimivo je tudi, da nekateri deli operacijskega sistema še vedno uporabljajo Universal binaries, ki so bili stalnica v časih PowerPC arhitekture, ki je bila s Snow Leopardom ukinjena. Prav tako je zanimivo, da starejši Maci, ki uporabljajo 32-bitni EFI čip, s pomočjo hacka lahko naložijo 64-bitni kernel, a vseeno ne morejo nasloviti več kot 3 GB sistemskega pomnilnika, medtem ko lahko novejši Maci s 64-bitnim EFI čipom in naloženim 32-bitnim kernelom lahko naslovijo več kot 3 GB pomnilnika.

Nalaganje 64-bitnega kernela je mogoče avtomatizirati tudi na namiznih sistemih, a sprememba ni mogoča v nastavitvah grafičnega vmesnika. Spremeniti je potrebno datoteko com.apple.Boot.plist oz. uporabiti aplikacijo, ki to naredi namesto vas.