Čemu imeti računalniške učilnice na fakultetah

Včasih je imelo dostop do računalnikov doma malo ljudi, zato so bili računalniški laboratoriji in učilnice na fakultetah valilnice dobrih idej nadebudnih mladih umov. A če so se spremenili. Na University of Virginia so ugotovili, da so se leta 2007 vpisali samo še štirje bruci (izmed 3117), ki niso imeli svojih prenosnih računalnikov. Tako so si izračunali, da nima več smisla vzdrževati računalniškega laboratorija. Deset let prej, daljnega leta 1997, je imelo svoje računalnike sicer 74 brucev, a le 16 odstotkov od teh je bilo prenosnikov.

Statistika, ki so jo izvedli na fakultetnih računalnikih, je pokazala, da študentje 95 odstotkov časa preživijo ob uporabi brezplačnih programov, kot so Firefox, IE, Adobe Acrobat Reader ali Microsoft Office (univerza je članica MSDNAA), medtem ko po dragih MatLab, Mathcad ali SPSS posežejo mnogo redkeje. Vzdrževanje tega računalniškega parka je doslej stalo 300.000 dolarjev, vprašanje pa je, koliko bodo zdaj privarčevali. Rešiti bodo morali namreč problem licenciranja teh dragih programov, da bodo še naprej ostali dostopni študentom, pa tudi fizično ne bodo vzeli prostorov, saj bodo še vedno namenjeni za delo študentov na svojih računalnikih.

In pri nas?