Slovenska vlada meni, da je koda Linuxa preveč odprta

Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi OpenOffice.org ter da celo pripravljajo pobudo za določitev odprtega standarda ISO/IEC 26300:2006 kot obveznega standarda za izmenjavo dokumentov znotraj državne uprave.

3. Glede Linuxa na delovnih postajah na vladi vidijo "večjo težavo". Med razlogi navajajo "da del strokovnjakov z informacijsko varnostnega področja meni, da Linux operacijski sistem še ni primeren za končnega uporabnika zaradi preveč odprte kode in prevelike ranljivosti v primeru množične uporabe". Sicer pa pravilno ugotavljajo, da je prehod potrebno skrbno načrtovati, posebno pozornost posvetiti izobraževanju kadrov in izvesti kakšen pilotskih projekt.

4. Glede Linuxa na strežnikih Ministrstvo za javno upravo poudarja, da Linux že sedaj uporabljajo v veliki meri, "v celoti vzeto pa so stroški nižji kot pri uporabi Microsoft Windows strežnikov".

5. Glede varnosti odprto kodnih sistemov pa so vladni "strokovnjaki" mnenja, da je "Linux okolje lahko še bolj ranljivo, saj gre za odprto kodo, kjer je vsakomur dostopna izvorna koda". Ob tem očitno povsem pozabljajo na dejstvo, da informacijske varnosti ni mogoče zagotavljati s pomočjo skrivanja (tim. security through obscurity), pač pa predvsem skozi transparentnost (tim. security through tranparency), največji dokaz, da skrivanje programske kode ne zagotavlja varnosti pa je prav število varnostnih ranljivosti iz zlonamerne kode za okolje Windows.

Sicer se je z delom mnenja slovenske vlade o odprti kodi gotovo mogoče strinjati, predvsem s previdnostjo pri prehodu in postopnim uvajanjem odprtokodnih rešitev. Glede informacijske varnosti pa so strokovnjaki iz Ministrstva za javno upravo lepo dokazali, da o njej ne vedo prav veliko. Informacijska varnost v letu 2009 je pač še kaj več od nameščanja protivirusnega programja, nastavljanja požarnega zidu in uporabe VPN povezav.