Vsak ukraden album ne povzroči škode

Ameriški sodnik je razsodil, da priljubljena metoda organizacije RIAA in založb za računanje oportunitetnih izgub zaradi piratiziranja, ni sprejemljiva. James P. Jones namreč meni, da vsaka nelegalno prenesena datoteka ne pomeni izgubljene prodaje. Res je, pravi, da je bistveno manj verjetneje, da bo posameznik po prenosu datoteko kupil še po uradni poti, a da ni prav nobene podlage za trditev, da bi jo zanesljivo kupil, če je ne bi prenesel. Tako enostavna metoda za izračun nadomestila škode, ki jih lahko iztožijo od posameznika, ni sprejemljiva.

Gre za primer ZDA proti Danielu Dovu, katerega obtožnica bremeni vodenja skupine Elite Torrents v letih 2004 in 2005. Porota ga je spoznala za krivega, tako da je bil obsojen na 18 mesecev zapora in globo 20.000 dolarjev. To je znantno manj, kot je zahtevala RIAA. Slednja je naračunala 124.769, saj so prek njegovih strežnikov 17.281-krat prenesli 183 albumov, ki stanejo v povprečju 7,22 dolarja. Lionsgate je zahteval 880.000 dolarjev zaradi filmov, medtem ko so trdili, da je Dove celotni filmski industriji povzročil za kar 22 milijonov dolarjev škode. Omeniti velja, da to bistveno ne spremeni situacije za tisoče civilnih tožb, ki jih je vložila RIAA proti posameznikov, saj tam veljajo druga merila za določanje višine denarnih odškodnin.