Slovenskim otrokom in mladostnikom na spletu primanjkuje pozitivnih vsebin

V Sloveniji je osveščanju otrok o varni rabi interneta namenjene dovolj pozornosti, premalo pa je na spletu takšnih pozitivnih in varnih vsebin, ki bi otroke in mladostnike dejansko zanimale. To je pokazala raziskava, ki jo za Slovenijo vodi dr. Bojana Lobe iz Centra za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede, vodja projekta EU Kids Online pri nas.

Obsežna raziskava pod okriljem Evropske unije, ki sicer zajema 21 evropskih držav nam prinaša paleto zanimivih informacij. Za vse evropske države je tako značilno, da uporaba interneta pri otrocih in mladostnikih narašča z njihovo starostjo vse do sredine dvajsetih let, kjer doseže vrhunec. Čeprav velja prepričanje, da otroci več uporabljajo internet kot starši, rezultati kažejo, da to zares velja le za otroke in mladostnike od 12-17 let, mlajši od 11 let pa internet uporabljajo manj.
Glede na izsledke lahko online tveganja med otroki in mladostniki v preučevanih evropskih državah razvrstimo po pogostosti v naslednjem vrstnem redu:

1. Razkrivanje osebnih informacij (približno polovica otrok in mladostnikov)
2. srečanje s pornografijo (približno štirje od desetih otrok)
3. srečanje škodljivih in nasilnih vsebin (ena tretjina najstnikov)
4. biti žrtev nadlegovanja, zasledovanja, žaljenja (od ena do šest od desetih otrok)
5. sprejemanje neželenih seksualnih komentarjev (do trije od desetih otrok)
6. Osebno srečevanje online znancev in neznancev (eden od enajstih otrok)

In kako je z otroki pri nas?
Po besedah dr. Bojane Lobe sodi Slovenija med države s srednjim deležem uporabe spleta, ki je nekoliko višja kot pri evropskih vrstnikih, hkrati pa tudi visoko stopnjo online tveganj. Pri nas otroci internet pogosteje uporabljajo doma kot v šolah, osveščanje o njegovi varni rabi pa je izjemno razvito in razširjeno, tako s strani nacionalne točke osveščanja Safe-si in Spletnega očesa kot s strani ponudnikov interneta.
Na drugi strani pa slovenski starši v primerjavi z evropskimi redkeje svojim otrokom določijo pravila pri uporabi interneta. Svoja znanja in sposobnosti za obvladovanje online tveganj ocenjujejo podpovprečno.

Tudi sistematičen pregled pozitivnih vsebin v slovenskem jeziku kaže na primanjkljaj v primerjavi z ostalimi državami. O tem, kaj počno naši otroci in mladostniki na internetu, pa tako ali tako vemo bore malo, še dodaja dr. Lobe.