Svet: Opuščanje prostodostopnih brezžičnih omrežij

Medtem ko se mnogo govori o pokrivanju celotnih mest s prostimi brezžičnimi omrežji, resničnost tovrstnim načrtom ugovarja: Chicago je prejšnji teden tako postalo menda prvo mesto, ki je takšen načrt opustilo.

Ker so v večini primerov tovrstni projekti prevelik zalogaj za mestne oblasti, jih slednje zaupajo zunanjim izvajalcem - ti pa morajo zagotoviti njihovo rentabilnost. Ob tem se srečujejo s tehničnimi težavami; dejanska omrežja za funkcionalno delovanje ponavadi potrebujejo od 20 do 100 odstotkov več oddajnikov, kot je bilo načrtovanih, hkrati pa ti še vedno ne sežejo skozi zunanje stene zgradb.

Mlačen pa je tudi odziv ciljne javnosti: največji tovrstni sistem na svetu, v Tajpeju, naj bi za dosego točke preloma moral doseči 250.000 rednih uporabnikov do konca leta 2006, vendar jih je še aprila 2007 imel le 30.000. (Primer iz Arizone, ZDA: 32.000 planiranih, 600 dejanskih naročnikov.)

Upravljalci vseeno poskušajo oblasti prepričati v sodelovanje z drugačnimi shemami: oblasti v Minneapolisu in Portlandu tako vnaprej zagotavljajo določeno kvoto naročnikov (beri: naročnin), mnoge pa se omrežjem raje odpovedo. The Economist

Ni ekonomske računice.