Ogljikove nanocevke kot prevodni elementi

V sledenju Moorovemu zakonu se raziskovalne ekipe, ki razvijajo nove procesorske tehnologije, pri zmanjševanju elementov soočajo s problemi, ki se pojavijo šele na submikronskem nivoju. Eden od teh je tudi povečevanje upornosti prevodnih elementov med polprevodniškimi deli. V ta namen sedaj pri Intelu razvijajo ogljikove nanocevke.

Prehod iz aluminija na baker v devedesetih je sicer omogočil nadaljni razvoj zaradi boljših prevodnih lastnosti samega materiala, vendar pa trenutni velikostni razred povzroča upornost že na nivoju atomov. Ogljikove nanocevke zaradi drugačnega principa prevajanja (elektronski oblak, ki obdaja cevke) omogočajo boljšo prevodnost ob hkratnih zmanjšanih izgubah (in segrevanju). Kljub obetajočim lastnostim pa prehod zavira predvsem nezmožnost izdelave enako dolgih in prevodnih nanocevk.

Več tukaj.