Domače branje: "Slatalla, Michele in Quittner, Joshua. 1995. Masters of Deception : The Gang That Ruled Cyberspace."

Slatalla, Michele in Quittner, Joshua. 1995. Masters of Deception : The Gang That Ruled Cyberspace. Harper Perennial: New York

Knjiga Masters of Deception je še eno izmed del, ki skušajo osvetliti zgodovino hekanja in kiberkriminala. Avtorja sta namreč v knjigi popisala zgodovino ene največjih hekrskih skupin MOD (Masters of Deception) od ustanovitve, do njenega žalostnega konca. Skupino je ustanovil Phiber Optik (pravo ime Mark Abene), potem, ko so ga zaradi spora z Erikom Bloodaxeom (pravo ime Chris Goggans) izključili iz tiste čase najelitnejših hekerskih skupin Legion of Doom (LOD), ki je delovala med leti 1980 do 1990. Mimogrede, vodja LOD, Chris Goggans je po izidu imel nekaj pripomb na nepristranskost knjige. Trdil je namreč, da knjiga člane MOD prikazuje v preveč pozitivni luči.

Spor med skupinama je bil tako hud, da je na koncu privedel do prave vojne, znane pod imenom Great Hacker War, v kateri so si člani skupine vdirali v računalnike drug drugega, se nadlegovali po telefonu, člani MOD pa so celo s pomočjo vdora v telefonsko omrežje prisluškovali Goggansu.

Seveda vdiranje in "sprehajanje" po telefonskih omrežjih ZDA v tako velikem obsegu ni ostalo neopaženo. Leta 1990 je U. S. Secret Service izvedla Operacijo Sundevil, v okviru katere so obiskali številne hekerje po celotni ZDA in jim zaplenili precej opreme, čeprav je bilo dejanskih aretacij zelo malo. Med drugim so vladni agenti obiskali tudi Phiber Optika, ki pa s svojim početjem ni prenehal. Mimogrede, v tem času je bila ravno zaradi pretiranega nadlegovanja hekerjev s strani ameriških oblasti ustanovljena Electronic Frontier Foundation, ki je nekaterim članom MOD nudila pravno pomoč. Oblasti so na člane MOD postale ponovno pozorne po sesutju telefonskega sistema AT&T leta 1990, kasneje pa so pridobili tudi prvo sodno odredbo za elektronsko prisluškovanje (datatap), s katerim so prestrezali modemski promet članov MOD.

V času vojne med skupinama MOD in LOD, so se člani Legion of Doom usmerili v poslovne in legalne vode, saj so ustanovili podjetje Comsec, ki naj bi se ukvarjalo s preganjanjem hekerjev in informacijsko varnostjo. Nasprotno pa je člane skupine Masters of Deception čedalje bolj zanašalo čez rob zakona. Prevzeli so skoraj popoln nadzor nad omrežjem Tymnet, preko katerega so vdrli v Bank of America in celo v sistem National Security Agency. Po drugi strani pa so začeli hekati tudi za denar, vpleteni pa so bili tudi v zlorabe številk kreditnih kartic.

Ko so bivši člani Legion of Doom zaradi nadlegovanja in prisluškovanja na pomoč poklicali še FBI, se je pričel bližati konec MOD. Štirje člani so bili aretirani in priti njim je bila uradno vložena obtožba. Fantje, še posebej Phiber Optik, so dolgo časa vztrajali, da se bodo branili na sodišču, vendar so na koncu popustili in se pogodili, da bodo v zameno za priznanje krivde dobili milejšo kažen. Na koncu so dobili od 6 mesecev do enega leta, s tem pa je bilo hekerske skupine MOD konec.

Knjiga je vsekakor zanimiva, saj opisuje začetke hekanja ter začetne odzive preiskovalcev nanje, vključno s tehničnimi problemi, ki so jih morali rešiti. Fascinanten je tudi opis hekerskih "dosežkov". Člani MOD (pa tudi LOD) so imeli namreč dostop do številnih telefonskih central, zato so lahko delali telefonske prevezave, vklapljali različne storitve kot npr. konferenčni klic, brezplačno telefonirali, si odpirali nove telefonske številke, itd. Sprehajanje po omrežju Tymnet jim je omogočilo dostop do številnih zasebnih omrežij podjetij in celo vladnih služb, kjer so pridobivali nove informacije o delovanju komunikacijskih sistemov. Mimogrede: v knjigi je večkrat omenjena History of MOD, ki si jo lahko ogledate na straneh Textfiles.

Knjigo priporočamo vsem, ki jih zanima zgodovina hekanja, pa tudi nostalgikom, ki so občudovali hekerske podvide na drugi strani Atlantika. Knjiga je napisana v privlačnem stilu, skoraj kot kakšna detektivka, konec, ki opisuje sodni pregon članov MOD pa je precej žalosten. Poleg zapornih kazni so se fantje med seboj na koncu tudi sprli, nekateri pa so zaradi kriminalne preteklosti kasneje imeli tudi težave s pridobitvijo zaposlitve.