BlackBerry: Ko (nevladne) robide obmolknejo

Ameriško javnost zadnje mesece vse bolj pretresajo novice o sporu med upraviteljem komunikacijskega omrežja BlackBerry, kanadskim RIM (Research in Motion), ter ameriškim NTP, ki sicer ne proizvaja ali prodaja ničesar, pač pa s svojo pravno ekipo bdi nad patenti (sedaj pokojnega) izumitelja Thomasa Campane.

Pritožbeno sodišče je v sodbi nesporno ugotovilo, da je RIM kršil patente, hkrati pa tožencu naložilo tudi plačilo odškodnine (oz. licenčnine) v višini ca. 8,55 % realizacije, kar naj bi do leta 2012, ko se izteče kritje spornih patentov, zneslo približno milijardo dolarjev. V primeru, da RIM ne plača oz. ne pride do sporazuma med strankama, omrežju BlackBerry grozi sodno odrejeno prenehanje delovanja na področju Združenih držav.

Po ocenah tržnih analitikov bi to na zadevnem območju - ki sicer velja za eno najbolj zasvojenih (zaradi česar nekateri napravico imenujejo tudi "CrackBerry") - kjer se precej gospodarstvenikov, politikov in reševalnih služb za svojo redno komunikacijo zanaša ravno na BlackBerry, povzročilo precejšnjo zmedo in stroške v primeru prehoda na nadomestne rešitve.

Tudi s tem argumentom se je RIM odločil nasloviti "pritožbo" na Vrhovno sodišče. Želeli so, da sodišče presodi o ustreznosti "tehnološko zastarele" patentne zakonodaje v razmerah globalnega trga in spletne povezljivosti. Sporno se jim je zdelo tudi učinkovanje zakona v primeru, ko do kršitve pride zunaj meja ZDA. Vrhovno sodišče je tako RIMu zadalo še zadnji udarec, saj je (na podlagi diskrecijske pravice, saj lahko prosto odloča o odločanju v predloženih zadevah) priziv zavrnilo.

Čeprav je v javnosti RIM izpadel kot žrtveno jagnje neprimernega patentnega sistema, je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da si je podjetje svojo usodo krojilo samo. Že leta 2000 je NTP zahteval, naj RIM licencira patente, nato pa upravičenost dokazal tudi na sodišču (slednje je tožniku prisodilo 5,7 % realizacije). Ravno v času, ko se je tožnik otepal licenciranja, je njegova storitev pridobivala na priljubljenosti, s čimer so naraščale tudi obveznosti iz naslova licenčnin.

Britanski The Economist, ki sicer velja za kritika onkrajlužnega patentnega sistema in poskusa evropskega patenta, se tako postavlja na stališče, da je zaščite vseeno bolj potreben patentni sistem kot lahkomiselna podjetja, ki računajo na eventualen uspeh kot posledico splošne priljubljenosti med ljudmi. Pa vendar ravno stroka informacijskih delavcev najbolj sloni na spornem predmetu v tej zadevi: stabilnosti in zaupanju v zaščito pravic intelektualne lastnine. Zgolj v takem primeru, piše časnik, ko se gospodarstvo lahko zanese na spoštovanje intelektualne lastnine in kaznovanje kršiteljev, ne glede na siceršnje koriščenje patentov s strani nosilca, je mogoče od podjetij pričakovati patentiranje in licenciranje izumov ter tako omogočiti njihovo uporabo tudi drugim.

Obravnava odredbe o prenehanju delovanja sledi 1. februarja.

Tudi v najslabšem primeru bodo izvzete napravice vladnih organov.