Stališče ministrstva za pravosodje glede hrambe prometnih podatkov

aljazh

23. sep 2005 ob 20:56:09

Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju Ministrstva za pravosodje ni sporen z vidika morebitne prekomerne obdelave osebnih podatkov.

Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da časovni rok hrambe podatkov glede na potrebe pridobivanja teh podatkov v predkazenskem in kazenskem postopku ne sme biti krajši od 12 mesecev in sicer za vsa kazniva dejanja za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti kot določa 149.a člen Zakona o kazenskem postopku.

Ministrstvo za pravosodje se strinja z vključitvijo dohodnih in neuspelih klicev na listo podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, saj lahko le popolni podatki pokažejo celotno sliko določenih komunikacij. Brez teh podatkov je lahko izpuščena pomembna povezava, ki lahko odločilno vpliva na uspešnost predkazenskega in kazenskega postopka."

Komentar stališča ministrstva za pravosodje:

Pozornost posebej vzbuja tretji odstavek stališča, iz katerega lahko razberemo, da naj bi bil dostop do shranjenih prometnih podatkov omogočen za namene preiskovanja in pregona vseh kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, kot določa 149a člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP). To pomeni naslednja kazniva dejanja:

(1) kazniva dejanja, za katera je v zakonu (Kazenskem zakoniku, op.p.) predpisana kazen zapora petih ali več let;

(2) kazniva dejanja iz 2. točke drugega odstavka 150. člena Zakona o kazenskem postopku:

kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev in kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let;

kaznivo dejanje ugrabitve po 144. členu, prikazovanja, posesti, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva po 187. členu, neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu, omogočanja uživanja mamil po 197. členu, izsiljevanja po 218. členu, zlorabe notranje informacije po 243. členu, nedovoljenega sprejemanja daril po 247. členu, neupravičenega dajanja daril po 248. členu, pranja denarja po 252. členu, tihotapstva po 255. členu, jemanja podkupnine po 267. členu, dajanja podkupnine po 268. členu, sprejemanja daril za nezakonito posredovanje po 269. členu, dajanja daril za nezakonito posredovanje po 269.a členu, hudodelskega združevanja po 297. členu, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 310. členu ter povzročitve nevarnosti z jedrskimi snovmi po tretjem odstavku 319. člena kazenskega zakonika;

druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let.

(3) kazniva dejanja protipravnega odvzema prostosti po 143. členu, ogrožanja varnosti po 145. členu, goljufije po 217. členu, prikrivanja po 221. členu, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti po 241. členu, zlorabe notranje informacije po 243. členu, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 250. členu, ponarejanja listin po 256. členu, posebnih primerov ponarejanja listin po 257. členu, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 261. členu, izdaje uradne tajnosti po 266. členu, pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 287. členu, povzročitve splošne nevarnosti po 317. členu, obremenjevanja in uničenja okolja in prostora po 333. členu, vnašanja nevarnih snovi v državo po 335. členu, onesnaženja pitne vode po 337. členu, ter onesnaženja živil ali krme po 338. členu Kazenskega zakonika.

Iz ust zagovornikov predloga direktive je moč slišati, da je hramba prometnih podatkov potrebna za preprečevanje terorističnih dejanj. S tem argumentom je hrambo prometnih podatkov poskušal legitimizirati tudi slovenski notranji minister Dragutin Mate (Odmevi, 14.07.2005). Iz stališča ministrstva za pravosodje so jasno razvidne želje trenutne vlade - uporabiti hrambo prometnih podatkov za preiskovanje in pregon vseh kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, kot določa 149. člen ZKP. Na prisotnost tovrstnih teženj že dalj časa opozarjajo nasprotniki predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov - tudi s stališčem, da je hramba prometnih podatkov zaradi učinkovitejšega boja proti terorizmu le krinka za uvedbo hrambe prometnih podatkov za namene preiskovanja in pregona "običajne" (s terorizmom nepovezane) kriminalitete.

Kazniva dejanja, ki so navedena v 149. in 150. (zveza z 2. točko 4. odstavka 149. člena) členu ZKP so kazniva dejanja, glede katerih je po obstoječi zakonodaji mogoče odrediti uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov (t.i. posebne operativne metode in sredstva). Za njihovo uporabo mora represivni organ (policija) dokazati obstoj utemeljenih razlogov za sum. Nasprotno pa se bodo prometni podatki (v kolikor bo direktiva sprejeta) hranili ne glede na to, ali je neka oseba sploh osumljena storitve kakšnega kaznivega dejanja. Resda bo za dostop do teh podatkov potrebno zadostiti določenemu dokaznemu standardu, vendar to še ne pomeni, da je legitimnost ex ante posega v zasebnost (ne glede na to, ali je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja) kaj večja.

V kolikor bi se uveljavila rešitev, kot izhaja iz stališča ministrstva za pravosodje, bi lahko prometne podatke uporabili tudi za pregon kvalificirane oblike kaznivega dejanja neupravičene uporabe avtorskega dela (159. člen Kazenskega zakonika)...