John Dvorak o Creative Commons

Mož iz naslova novice je poznan kot zelo produktiven (vsaj kvantitavno) pisec mnenj o svetu informacijskih tehnologij in videc novih trendov. Ko je začel pisati tudi za Bug, je redno pisal že za več kot 20 revij.

Kljub strašni prezaposlenosti, si nikakor ne bi smel privoščiti članka o Creative Commnos (CC), iz katerega jasno izhaja, da nima pojma o avtorskem pravu, še manj pa o licencah v tej veji prava intelektualne lastnine.

Na Slo-Techu smo o CC že poročali. Če kratko obnovimo, avtor s trenutkom ustvaritve avtorskega dela dobi izključno pravico razpolaganja s tem delom. Brez privolitve avtorja, oziroma ustreznega prenosa materialne avtorske pravice, ni dopustno avtorskega dela, vzemimo za primer besedila, reproducirati, distribuirati, dajati v najem ali predelati. Že sama ustvaritev, na podlagi zakona, daje avtorju največjo možno zaščito.

Visoka stopnja varovanja avtorjevih upravičenj se lahko izkaže kot pretirano omejujoča. Mlad ustvarjalec hoče razširjati svoje delo, pri tem pa se odloči, da ne bo dovolil komercialne uporabe, dovolil pa bo spreminjanje svojega avtorskega dela. Z naborom pripravljenih licenc, CC avtorjem in ustvarjalcem nudi fleksibilno obliko pravne zaščite njihovih avtorskih pravic. Avtor sam se odloči, katere od materialnih upravičenj bo prenesel, katere pa bo zadržal zase. Bistvo CC licenc je poenostavljeno licenciranje avtorskih del.

Nazaj k članku! Po uvodnem (tretjini besedila) gromovniškem napihovanju, Dvorak npr. kratko pojasni, da je CC ena najbolj neumnih iniciativ iz IT skupnosti, ker CC licence ogrožajo sistem poštene uporabe :), preide k žuljem v njegovih čevljih. Prvič, moti ga, ker je CC podoben licencam. Sprašuje se, zakaj dovoliti uporabo svojih del, pod pogojem, da gre za nekomercialno uporabo, če se lahko delo ponuja za komercialno? Slikovito rečeno, nekomercialna stran lahko distribuira milijone kopij nekega dela, majhno podjetje pa ne sme dveh kopij?!

Sistem poštene uporabe obstaja poleg pogodbenega avtorskega prava. Ni pomembno, ali dovolim uporabo tega besedila - novice v komercialne ali nekomercialne namene (npr. sklenem založniško pogodbo, ali pa del upravičenj prepustim javnosti), vedno je to novico dovoljeno citirati, seveda v skladu s pravili, ki veljajo za citiranje. Dvorak nadaljuje s čeljustanjem, ko pravi, da CC licenca namiguje, da citiranje, glede na licenco, ni več mogoče, vsaj če to želi početi komercialna stran. Kako je to mogoče, se sprašuje, saj CC ne nadvlada avtorskega prava?! Komentar ni potreben. Kot tudi ne bomo komentirali tega, da je CC podoben licencam.

Piko na i svojemu nerazumevanju pa postavi, ko se vpraša, kaj bi si želel več od avtorskopravne zaščite, saj jo uživajo tudi njegovi otroci 75 (70 v RS) let po njegovi smrti. Mož očitno ni dojel poante CC. Ne potrebujejo ali želijo vsi toliko zaščite.

Neumnosti je še več, le preberite si jih tukaj.

Takšnih kozlov ni težko streljati. V izogib takšnim luknjam v znanju, našim bralcem priporočamo knjigo Lawrenca Lessiga Free Culture. V tej provokativni knjigi profesor Lessig opisuje, kar pove že njen podnaslov, kako medijski konglomerati izkoriščajo tehnologijo in pravo, da lahko zapirajo in zatirajo kulturo in nadzirajo ustvarjalnost.

Knjiga je izdana pod CC licenco, zato si jo lahko brezplačno prenesete.