Minister Mate o nadzoru telekomunikacij

Včeraj (14. 7. 2005) je notranji minister Dragutin Mate v oddaji Odmevi na TV Slovenija govoril o hranjenju telekomunikacijskih podatkov.

V oddaji je izrazil mnenje, da hranjenje prometnih podatkov ne pomeni kršenja pravic posameznikov, pozabil pa je poudariti, da pri tem zagotovo gre za poseg v informacijsko zasebnost posameznikov. Poleg tega kritiki hrambe prometnih podatkov izpostavljajo načelno vprašanje beleženja osebnih podatkov oseb, ki niso ničesar osumljene ob dejstvu, da je mogoče te podatke kdaj kasneje uporabiti v postopku proti njim. Taka oblika nadzora nad posamezniki, ki niso ničesar osumljeni, po mnenju nekaterih kritikov vodi v kriminalizacijo nedolžnih posameznikov. O tem seveda notranji minister ni govoril.

Kakorkoli že, njegov nastop je pomemben zaradi nečesa drugega. Minister Mate je namreč govoril tudi o tem, da slovenski operaterji že danes hranijo prometne podatke, čeprav EU ukrep obveznega hranjenja prometnih podatkov šele pripravlja.

Minister Mate je tako izjavil: "Namreč sedaj, po sedanji zakonodaji se v Sloveniji takšni podatki, jih je operater dolžan po zakonu hraniti tri mesece." ( čas 8:14) ter "Mislim pa da že sedaj operaterji hranijo te podatke dalje, ker jim to ni prepovedano, zato ker to potrebujejo preprosto zaradi marketinških potez, ki jih lahko potem lažje planirajo" ( čas 9:05).

Sicer je res, da 15. člen direktive EU 2002/58/EC o obdelovanju osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij državam članicam omogoča hranjenje prometnih podatkov za določen čas. Vendar pa si je treba pogledati kaj o tem pravi obstoječa in veljavna slovenska zakonodaja.

Zakon o elektronskih komunikacijah v 104. členu jasno pravi takole: "Podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, morajo biti izbrisani ali spremenjeni v brezosebne, takoj ko niso več potrebni za prenos sporočil.". Od te določbe so dopustne samo štiri izjeme:
- prometne podatke posamenega naročnika lahko operater hrani "do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka", in še to samo tiste podatke o prometu, "ki jih potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem" (ZeKOM, 104. člen, 2. točka);
- prometne podatke posamenega naročnika lahko operater hrani če ima naročnikovo vnaprejšnje soglasje (ZeKOM, 104. člen, 3. točka);
- na pisno zahtevo pristojnega organa, ki jo ta poda z namenom reševanja sporov (ZeKOM, 104. člen, 6. točka);
- v skladu s 107. členom ZeKOM, ki opredeljuje zakonito prestrezanje komunikacij na podlagi sodne odredbe.

To pomeni, da lahko operaterji omejeno obdobje hranijo samo tiste prometne podatke o naročnikih, ki so potrebni za obračunavanje storitev. Pri uporabnikih predplačniških storitev torej hranjenje po 2. točki 104. člena ZeKOM sploh ne pride v poštev, saj so storitve plačane vnaprej. Pri ostalih uporabnikih z rednim naročniškim razmerjem pa lahko operaterji podatke hranijo dobra dva meseca (v primeru, da uporabniki redno poravnavajo svoje obveznosti).

Vsekakor je zanimivo vprašanje ali notranji minister morda ne pozna zakona, ki ureja tudi področje nadzora telekomunikacij, ali pa je samo na glas povedal da se v Sloveniji zakona o elektronskih komunikacijah ne spoštuje. Če slednje drži, pa pričakujemo, da bo policija proti morebitnim kršiteljem čimprej ukrepala.