Tožbe proti izdelovalcem trdih diskov zaradi zavajanja

Kot vemo, stari računalniški kilo ni pomenil matematičnega 10³, temveč 1024 ali 2¹⁰, saj računalniki pač delajo v binarnem sistemu. Razlika je na prvi pogled zanemarljiva, a pri današnjih diskih, ki merijo več kot 100 GB, nanese kar precej. Problem je nastopil, ker so si v računalniški branži vsi malce po svoje razlagali te enote. Izdelovalci pomnilnika so pomnilnik, ki meri točno 1.073.741.824 bajtov, upravičeno razglasili za gigabajtnega, prodajlci diskov pa so zvito ugotovili, da lahko prodajo nekaj fantomskih gigabajtov, če kapaciteto diskov nepravilno merijo po desetiškem sistemu (tako 120.000.000.000 bajtov velik disk meri v resnici 112 GiB in ne 120 GiB).

Zmedo so potem v letu 1998 pri IEC (International Electrotechnical Commission) poskušali rešiti z uvedbo binarnih predpon, tako da bi kilo resnično pomenil 1000, novi kibi (okrajšava za kilobinary) pa 1024, a se nove predpone še niso prijele, tako da je zmeda ostala. Debata v forumu.

To je tudi razlog, da skupina posameznikov toži vodilne proizvajalce trdih diskov (Apple Computer, Dell, Gateway, Hewlett-Packard, IBM, Sharp, Sony in Toshiba), ker naj bi kupce zavajali o dejanskih velikostih trdih diskov, saj so jih preračunavali po desetiškem sistemu. Kako se bo tožba na losangeleškem sodišču razpletla, je nemogoče predvideti, saj so proizvajalci po letu 1998 tehnično uporabljali povsem legitimen sistem, čeravno ni bil širše priznan. No, čez Lužo je vse mogoče. Klik!