Dobili smo dodatne predpone za enote v sistemu SI

Svet se spreminja, s tem pa tudi enote, s katerimi ga merimo in opisujemo. Včeraj so na Mednarodni konferenci za uteži in mere v Versaillesu mednarodni sistem enot (SI) razširili z novimi predponami za izjemno velika in majhna števila. Odslej bomo za 10³⁰ in 10²⁷ lahko uporabili predponi kveta (quetta) in rona (ronna), za 10^-30 in 10^-27 pa kvekto (quecto) in ronto. To je prva dopolnitev sistema predpon po dobrih tridesetih letih. Leta 1991 so dodali joto in zeto za 10²⁴ in 10²¹ ter jokto in zepto za 10^-24 in 10^-21.

Nove predpone dodajajo, še preden se pojavi huda nuja za njihovo uporabo. Ko so leta 1991 zadnjikrat razširili sistem, se zeta in jota še nista uporabljali, danes pa je (vsaj v teoriji) drugače. Zlasti naraščanje količine podatkov kaže, da bi bili zetabajti lahko že kmalu zelo koristni. Do leta 2025 naj bi na primer ustvarili 175 zetabajtov podatkov. Kljub temu se tudi ti enoti še vedno sorazmerno redko uporabljata.

Že dlje časa so se znanstveniki malce v šali malce zares spraševali, kaj bo sledilo po predponi jota. Google je neformalno uporabljal brontobajte ali helabajte, a ti dve predponi resnih možnosti nista imeli. Pogoj za novo oznako je namreč ustrezna začetnica, ki še ne sme biti uporabljena. Preostali sta le še q in r, odtod tudi novi imeni. Upoštevali so tudi, da se morajo enote za večkratnike končati na a, za pomanjšane pa na o. Ali se bosta tudi uporabljali, pa bomo še videli. Richard Brown iz britanskega National Physical Laboratory pravi, da bo preteklo še vsaj 25 let, preden bomo novi predponi začeli uporabljati. Morda pa niti nikoli, saj namesto zelo velikih številih znanstveniki pogosto uporabljajo posebne enote, pojasnjuje astronom Mike Merrifield z Univerze v Nottinghamu. Tudi vesoljskih razdalj nihče ne meri v metrih, čeprav imamo ogromne predpone.

Z novima predponama je prostih črk v angleški abecedi zmanjkalo. Videli bomo, kaj se bo zgodilo, če bomo kdaj želeli povedati 10³³.