Slo-Tech praznuje

Dan po Božiču pred natančno štirimi leti se je na slovenskem medmrežju, ki se ga je takrat še dalo obvladovati s pomočjo raznih imenikov, pojavila neugledna stran z imenom Slo-Tech. Nekaj naključnim radovednežem je ponudila v tujini sicer že dodobra uveljavljeno, vendar pri nas nepoznano vsebino - sveže novice iz sveta računalništva in predvsem predstavitev bolj praktične, sam-svoj-mojstrske plati strojčkov. Navijanje procesorjev in grafičnih kartic, rezanje lukenj v ohišja in nameščanje gromozanskih hladilnih reber (nekaj se je šušljalo celo o hlajenju z vodo) so v času, ko je flashanje BIOSa veljalo za hudo nevarno početje, ki se ga lotevajo le največji navdušenci, bile vse prej kot priljubljene teme. Navkljub temu in raznoraznih modrim pripombam, da tako ozko usmerjena stran nikoli ne bo zaživela, se je delo nadaljevalo v vročičnem tempu. Sveže novičke so polnile prvo stran, članki so izhajali tedensko in še sedaj se dobro spomnim, kako sem v gimnazijski knjižnici vsako jutro vročično spremljal počasno, a vztrajno rast obiska.

Prvi večji preokret se je zgodil s postavitvijo foruma, kar v tistih dneh nikakor ni bil majhen dosežek. Tabla je omogočila izmenjavo mnenj in izkušenj ter nastanek ozke skupnosti navdušencev, ki ji je bila všeč nekomercialna usmerjenost in odprtost projekta. Marljivost in kreativnost prvih pomagačev, kot so Sergio, BigFoot, Brody in Teskan se je še kako poznala, zakajti prav kmalu smo se začeli srečevati s preobremenjenostjo strežnikov, ki je dolgo časa veljala kar za nekakšen zaščitni znak Slo-Techa. Ker računalniška podjetja in sponzorji v Sloveniji še niso verjeli v kakršnakoli vlaganja v internetne strani, je bilo potrebno ogromno iznajdljivosti in vztrajnosti, da smo obiskovalcem omogočali dnevno merico vsebine. A navkljub temu si nihče od avtorjev ni znal predstavljati, da bo iz vsega skupaj nekoč zraslo to, kar je pred vami danes (s Sergiotom sva nekoč celo ocenila, da stran nikoli ne bo presegla tisoč in pol obiskovalcev na dan, hehe).

Slo-Tech je živ dokaz, kaj vse je mogoče zgraditi na osnovi prostovoljnega dela, brez kakršnekoli finančne podlage. Urednički raznoraznih pridobitniško usmerjenih spletnih časopisov so se nam mogoče nekoč smejali, vendar se njihovih poizkusov danes ne spomni nihče, medtem ko S-T pozna skorajda vsak računalničar. Moč hobijistev in prostovoljcev je izredna in sedaj, ko na vse skupaj gledam z oddaljenosti, lahko rečem le kapo dol. Kapo dol vsem, ki ste vložili na stotine ur svojega prostega časa in za to bili nagrajeni zgolj z osebnim zadovoljstvom, kapo dol forumašem, ki ste in še vedno nesebično delite znanje in modrost in nenavsezadnje, kapo dol obiskovalcem, ki ste glavno in edino merilo našega uspeha. Vsi skupaj ste postali del nečesa lepega, nečesa, kar se je zapisalo v slovensko internetno zgodovino in na to smo vsi skupaj lahko vražje ponosni. Na še enkrat toliko let!