Alarm: nam bo vstop v EU prinesel programske patente?

Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament, kot to velja v klasičnih demokracijah. Evroskeptiki trdijo, da imajo politiki na ravni EU - predvsem to velja za tiste v Svetu ministrov in Komisiji, ki imajo veliko odločevalsko moč, niso pa voljeni - bistveno manj posluha za želje in zahteve volilcev. Morda pa so tudi bolj dovzetni za kakšna lobiranja in - hm - osebne ugodnosti.

In kaj ima to zveze s tehnologijo? Žal kar precej. Gre namreč za vprašanje programskih patentov. Foundation for a Free Information Infrastructure (FFII) je namreč prejšnji teden objavila precej alarmantno sporočilo za javnost. V sredo naj bi si namreč Irsko predsedstvo uspelo zagotoviti dovolj veliko podporo za predlog direktive o programskih patentih, ta predlog pa je skoraj popolno nasprotje predloga, ki ga je pred tem sprejel Evropski parlament. Irski predlog predvideva patentiranje programske kode, podatkovnih struktur in opisa procesov.
Z drugimi besedami: lahko bodo patentirani programi in postopki za kodiranje videa in zvoka, lahko bodo patentirani komunikacijski protokoli, lahko bodo patentirani formati datotek in dokumentov, lahko bo patentiran tudi datotečni sistem. Če bo torej Microsoft patentiral svoj datotečni sistem in svoj format pisarniških datotek, uporabniki drugih operacijskih sistemov in programov ne bodo smeli v te formate zapisovati, pač pa iz njih tudi ne brati! Predlog naj bi sprejeli na zasedanju Sveta ministrov 17. in 18. maja - brez debate, saj naj bi bil predlog že usklajen. Zanimivo je še nekaj - sporni predlog sploh ni dostopen javnosti, saj naj bi bil občutljive narave poleg tega pa naj bi ne obstajal dovolj močan javni interes za njegovo razkritje - tako je bilo pojasnilo Generalnega sekretriata Sveta ministrov. FFII je do dokumenta zato prišla po drugi, neuradni poti.

FFII tudi poroča, da so predlogu nasprotovale Nemčija, Belgija, Danska in Slovaška, vendar so te države na koncu popustile pred večino. Tudi Slovenija je sporni predlog najprej podprla, vendar pa je za to zaslužen predvsem Urad RS za intelektualno lastnino. Ministrstvo za informacijsko družbo s tem predlogom prvotno sploh ni bilo seznanjeno, ko pa je bilo, so pogajalcem takoj poslali navodila, naj podprejo nemški predlog. Žal so bili prepozni, saj je Nemčija med tem pod pritiskom že popustila. Če v nekaj mesecih ne boste smeli več legalno uporabljati MP3 kodirnikov, se za to lahko zahvalite Uradu RS za intelektualno lastnino. Prav tako se jim bodo lahko zahvalila tudi slovenska programerska podjetja, katerih izdelki ne bodo smeli biti več združljivi z izdelki velikih proizvajalcev.

Poslanci Evropskega parlamenta so nad takim razpletom dogodkov seveda razočarani in pravijo, da gre za napad na demokracijo, saj je Svet povsem razveljavil in razvrednostil odločitev, ki so jo po precej obširni debati in posvetovanju z mnogimi strokovnjaki septembra lani sprejeli v Evropskem parlamentu.
Bent Hindrup Andersen, poslanec danskega June Movement pravi, sta Komisija in Svet sprejela rešitev, ki ji je nasprotovalo 94% strokovnjakov, s katerimi so se o tem vprašanju posvetovali, edini argument pa je bil, da je preostalih 6% predstavljalo "ekonomsko večino". Johanna Boogerd-Quaak, nizozemska članica European Liberal, Democrat and Reform Party pa pravi, da po njenem mnenju irsko predsedstvo ščiti interese ameriških podjetij. Verjetno pa po vsem skupaj nikogar več ne preseneča podatek, da je Irsko predsedstvo sponzorirano s strani Microsofta.

Evropska poslanka Pernille Frahm pravi, da Komisija in Svet zlorabljata zakonodajni proces EU. Toda glede na začetne ugotovitve lahko rečemo: it's not a bug, it's a feature.

Prvega maja so bila v Sloveniji velika proslavljanja. Po dobri žurki pa vedno pride čas za streznitev. Zna se zgoditi, da bo marsikoga kmalu zelo bolela glava...