Filtriranje pošte na RCUL: nam bo v prihodnosti zavladala umetna 'inteligenca'?

Virusi in SPAM so velika nadloga vsakega poštnega sistema. Zato se vsi resni administratorji teh nadlog lotevajo s takšnimi ali drugačnimi rešitvami. Končno so se reševanja teh problemov pred kakšnim mesecem dni lotili na Računalniškem centru Univerze v Ljubljani. Žal precej po domače in s precejšnjo mero neposluha za uporabnike.
RCUL-ovi sistemski administratorji so za pregledovanje virusov namestili Micro Trendov InterScan, RCUL-ov sistem pa brezpogojno briše vse, kar "prepozna" kot viruse in SPAM. Uporabniki si seveda "zaščit" ne morejo ne prilagoditi lastnim potrebam, ne izklopiti.
Tako ravnanje - brezpogojno brisanje - je morda še smiselno v primeru virusov (čeprav so tudi tukaj možni lažni alarmi), povsem nepojmljivo pa je to za obravnavanje SPAM-a in predvsem "SPAM-a". Po mojih informacijah se namreč več uporabnikov pritožuje, da niso prejeli nekaterih pomembnih e-sporočil, RCUL pa s tem nekaterim asistentom tudi uspešno onemogoča komunikacijo z študenti, oziroma obratno - študentje se sedaj ne morejo več zanesti, da bodo sporočila, ki jih bodo poslali profesorjem ali študentom zares prišla do njih. RCUL sistem namreč domnevno okuženo oz. SPAM pošto lepo izbriše in o tem ne obvesti nikogar - ne pošiljatelja, ne prejemnika. Pošiljatelj torej v dobri veri nekomu na RCUL pošlje e-sporočilo, sporočilo pa ne prispe in pošiljatelj o tem ni nikoli obveščen. Naj samo spomnim, da je glede podobnega ravnanja SiOL-a izbruhnila celo manjša afera.
Poleg tega sistem na začetek vsakega e-sporočila vrine besedilo, s katerim uporabnike obvešča, da so bili iz e-pošte odstranjeni virusi in spam. Da gre za poseg v integriteto sporočila očitno nihče ni pomislil, da bi se dalo sporočila točkovati in označiti v glavi sporočila (s spremenljivkami X-Virus-Scanned, X-Spam-Checker-Version, X-Spam-Status, X-Spam-Level ter X-Sanitizer), pa kot kaže na RCUL sploh ne vedo. Ali pa vedo, pa iz samo njim znanih razlogov zadeve ne implementirajo.
Ker se težave vlečejo že dlje časa, je očitno najbolj zanesljiva pot za komunikacijo med zaposlenimi na Univerzi ter z študenti spet uporaba telefona oziroma papirja in svinčnika.

Ob vsem skupaj RCUL tudi ni najprej pometel pred svojim pragom, saj se njihov poštni strežnik še vedno nahaja na RBL seznamu, kar pomeni, da je zaradi neustreznih nastavitev poštnega strežnika preko RCUL-a mogoče praktično neovirano pošiljati SPAM. Pravzaprav je bila za spamerje verjetno edina resnejša ovira pasovna širina, saj se RCUL na pritožbe poslane na "abuse" naslov sploh ni odzival, preprosto zato, ker (ne)odgovorni tega e-naslova sploh ni bral! Ob tem seveda ne preseneča, da so tudi sedanje pritožbe uporabnikov bob ob steno, uporabniki RCUL-a pa svoje pošte ne morejo pošiljati na resnejše sisteme, ki zavračajo pošto iz 'open relay' strežnikov.
Ker je elektronska pošta ne samo sredstvo za komunikacijo med zaposlenimi na Univerzi in z študenti, pač pa tudi sredstvo za komunikacijo in izmenjavo mnenj z znanstveniki iz celega sveta, bi se bilo smiselno tudi vprašati ali nek sistem "Umetne 'Inteligence'", ki samovoljno odloča kaj je in kaj ni SPAM in ki ga sploh ni moč izključiti ali celo prilagoditi, morda ne omejuje svobode raziskovanja. Omejevanje le-te je namreč po bolonjski deklaraciji nedopustno.

Ob primerih RCUL-a in SiOL-a se lahko vprašamo ali nam bo v prihodnosti nemara zavladala naveza AI filtrirnih sistemov in premalo angažiranih sistemskih administratorjev?