SVLA: Marxove (in naših računal) mokre sanje.

Bralec, ko nameščaš neko programje, kolikokrat pritisneš navidezno izboklino "Next"? No, in pri katerih se najdlje zamudiš? Izbiri lokacije na disku? CCC, slabo. Veš, vmes se ti ponavadi prikaže eno dooooolgo besedilo, ki sliši na kunštno ime EULA. Pogodba za končnega uporabnika je tam in predvideva, da jo vedno prebereš po dolgem in počez, ter da se z njo celo strinjaš. No, kaj pa, če se ti ta pogodba ne prikaže, ampak se ti prikaže neko drugo, tebi bolj všečno besedilo, pa ga notri niso vstavili avtorji programa? Še bolje: kaj, če bi bilo to besedilo bolj kot samim programerjem všeč tudi tebi?

Yep, rešitev obstaja. Sicer (še) nisem pravnik, tako da o tem ne morem soditi, vendar se je na spletu znašel hecen substitut, imenovan "SOFTWARE VENDOR LICENSE AGREEMENT" (SVLA). Kaj to je in ako bi ga rad imel namesto stare pogodbe, pa si poglej tukaj!