Dell, HP: monopol malo drugače

Klasična težava večine (pa ne vseh!) prodajalcev računalniške opreme je predvsem njihova pretirana naravnanost k svetovanju v prid kupcev. Verjetno se vam je že zgodilo, da so vam ob nakupu tiskalnika priporočali nekaj primernejšega za Vaš žep ('Ne potrebujete tega tiskalnika, raje kupite tega cenejšega, ki je prav tako zelo dober...'). Kako se njihovo mnenje spremeni, ko jih povprašate po ceni 'potrošnega materiala', pa ste morda izvedeli nekaj mesecev (dni, če je bil to vaš prvi tiskalnik [>:D] ).

Dovolj klišejstva. Poleg vseh 'uradnih refill-packov', ki obljubljajo skoraj zastonjsko polnjenje praznih kartuš, izgubljeno garancijo ter popackane prste, je vplutje v mednarodne vode s pomočjo Lexmarka napovedal še Dell. Hmm. Kaj ni ravno to podjetje znano kot eden največjih prodajalcev računalnikov po neposrednih kanalih (beri: minimalno število vmesnih prevoznikov)? Verjetno si predstavljate, kaj bi v tržnem pogledu pomenilo, če bi se na policah (spletnih) trgovin pojavile nepregledne vrste cenejših kartuš za HP-jeve tiskalnike? Da, manjša plača predsednice uprave združenega HP-ja. Klik!

-- Ter nekaj malega odpuščene delovne sile. Zmanjšanje naložb v raziskave in razvoj. Potencialen konec najprofitnejšega (edinega profitnega) HPjevega oddelka? Pravzaprav ne vem; osebno me ob nakupu kartuš zmrazi, a ko pomislim na posledice, ki bi jih povzročil malce večji upad prodaje originalnih kartuš, postanem Božičkov škrat. Ob upoštevanju stroškov raziskav, Carlyine plače ter ekonomije obsega se zaobljubim, da bomo zgodbi sledil.

Pa čeprav morda iz dnevnega časopisja.