Intel se je opekel z Rambusom

Mogoče se še kdo izmed vas spomni, kako je Intel obešal na veliki zvon novico, da je podpisal pogodbo s podjetjem Rambus, ki naj bi ponujalo izjemno zmogljiv pomnilnik. Kasneje se je izkazalo, da je pomnilnik zmogljiv samo na papirju, pri takratnih Pentium3 procesorjih, pa se je izkazal za ne preveč neučinkovitega. To je bil prvi hud udarec za Intel. Drugi udarec je sledil s ploščami, ki so bazirale na naboru i820 in so podpirale pomnilnik Rambus, preko posebnih konverterjev pa smo lahko uporabili tudi pomnilnik SDRAM. Plošče so se izkazale za zelo problematične, saj so nabori i820 bili preveč hroščati, Intel pa se je s temi nabori še dodatno osmešil. Kasneje je moral Intel celo vpoklicati nazaj vse prodane plošče na i820, kar pa gotovo ni bilo poceni. Po nekaj brezplodnih letih, si je pomnilnik Rambus ustvaril topel domek na platformi Pentium4, kjer so se končno pokazale njegove prave lastnosti, saj je bil P4 v osnovi zasnovan za ta tip pomnilnika. Kljub dobrim rezultatom, pa se je pomnilnik izkazal za izjemno dragega, za vrat pa mu je čedalje bolj dihal DDR SDRAM, ki je postal že kar nekakšen standard za prihodnjo generacijo pomnilnika. Čez čas je celo Intel videl, da z Rambusom ne bo prišel daleč, zato se je začel vse bolj zanimati za DDR SDRAM. Vendar pa ga je pogodba z Rambusom vlekla nazaj in prav ta pogodba, bo Intela v marsikaterem pogledu še kako stala tudi v prihodnosti. Zaradi te pogodbe, Intel kar nekaj časa ne bo smel podpirati DDR SDRAMA, posledice pa se bodo odražale tudi na naboru i845MP, ki bo podpiral samo PC1600 DDR SDRAM. Škoda. Vendar pa konkurenca ne počiva, saj imajo nekatera podjetja že skoraj nared svoje nabore za PC2700 DDR SDRAM.