Nemčija za Linux, Slovenija za Microsoft

Nemci so zaradi varčevanja, ki mu gotovo botruje tudi svetovna gospodarska recesija previdni na vseh nivojih državne in lokalne oblasti. Pred letom dni se je Nemška vlada odločila za večjo uporabo programske opreme z odprto kodo, danes pa slednjo uporablja že več deset tisoč uradniških računalnikov. V prihodnje bodo uporabljali Linux SuSE, čeprav v nekaterih delih države še niso rešili vprašanja, ali uporabljati Linux SuSE in pisarniški paket OpenOffice ali pa Windows s paketom Office. K boljšemu položaju Microsofta v Nemčiji ni pripomogel niti obisk enega od šefov ameriškega giganta -- Stevea Ballmerja.

Slovenska država pa se v tem času pripravlja na podpis krovne pogodbe EA (enterprise agreement) med državno upravo in Microsoftom. Po zagotovilih Centra vlade za informatiko ( CVI) smo si izborili boljše finančne pogoje kot v preteklosti, boljše pogoje za slovenske pogajalce kot v drugih državah pa potrujejo tudi pri Microsoftu. Posel dober, vsi zadovoljni, bi rekli? No, pa ravno ni tako. Cena, ki jo bomo poravnali kdo drug kot davkoplačevalci, ostaja poslovna skrivnost. Poganja, ki smo jih financirali sami, torej ne moremo konkretno oceniti. Prehod na drugačno programsko okolje (Windows > Linux) se seveda ne more zgoditi čez noč, vendar pa bi morala naša država storiti vse za racionalno uporabo državne blagajne in proučiti vse učinkovite rešitve informatizacije državnih organov kot na primer Nemčija. Tam bojda Microsoft ni uspel niti z 90 odstotnim popustom. Izvorna novica.