Kaj bo z našo lokacijsko zasebnostjo?

Novica je morda že malce stara, a še vedno aktualna.

20. decembra 2002 je Ministrstvo za informacijsko družbo pripravilo in v javno obravnavo dalo predlog Pravilnika o programski opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacij. Za kaj gre?

Obstoj pravilnika zahteva 130. člen Zakona o telekomunikacijah (ZTel), pravilnik pa naj bi predpisal primerne vmesnike in programsko opremo za zakonito prestrezanje telekomunikacij. Skratka, gre za "tehničen" dokument, ki ureja zakonito prisluškovanje (torej prisluškovanje, za katerega je izdan sodni nalog).

A pojdimo k stvari. Pravilnik določa obveznosti telekomunikacijskih operaterjev (telekomi in ISPji), da pristojnim službam (policiji in SOVI) omogočijo nadzor nad telekomunikacijami. Poleg same vsebine komunikacije (če je ta šifrirana ali kompresirana s strani operaterja, jo mora pristojni službi dostaviti nešifrirano in nekompresirano), mora operater sporočiti še: številko oz. oznako nadzorovanega priključka, številko ali drugo oznako priključka, s katerim je nadzorovani želel vzpostaviti zvezo (tudi neuspele poskuse in razloge za neuspeh!), podatke o času in trajanju zveze, ter v primeru mobilnih komunikacij najnatančnejši podatek o lokaciji nadzorovanega priključka (4. člen). Predstavnik Simobila je za Finance izjavil, da je to podatek, v območju katere bazne postaje se uporabnik nahaja, kar pa pomeni, da je z današnjo tehnologijo možno lokacijo uporabnika ugotoviti z natančnostjo od 100 do 1100 metrov (odvisno od pokritosti območja). Ko bodo v uporabo prišli telefoni z vgrajenim GPSom, pa bo druga pesem: v tem primeru bo natančnost 5 do 50 metrov.

To pravzaprav ni nič novega, saj je bila novembra 1996 v uradnem listu EU (Official Journal, C 329. strani 1-6) objavljena Resolucija o zakonitem prestrezanju telekomunikacij (Resolution on the lawful interception of communications), kjer so bile za telekomunikacijska podjetja navedene enake zahteve. Torej se Slovenija samo "harmonizira" z zakonodajo EU (beri: prepisuje EU zakonodajo).

Problem je po mojem mnenju nekje drugje. Trenutna slovenska zakonodaja določa (ZTel, 131. člen), da smejo operaterji prometne podatke hraniti in obdelovati le toliko časa, dokler traja zveza. Hranijo jih lahko samo za potrebe obračunavanja storitev (pa še to ne vseh!) in sicer do plačila storitve ter preteka zakonitega zastaralnega roka. V praksi to pomeni, da sme vaš ponudnik mobilne telefonije vaše prometne podatke hraniti dokler ne plačate mesečnega računa in ne mine rok za pritožbo -- torej nekako 2 meseca. Enako velja za ISPje (če kdo misli drugače, naj si le ogleda 3. člen ZTel): podatke je dolžan varovati v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, po preteku tega roka jih mora anonimizirati ali uničiti.

Vendar pa je EU pred kratkim sprejela direktivo EU 2002/58 o obdelovanju osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij, ki v 15. členu državam članicam omogoča hranjenje prometnih podatov za določen čas. Skratka, če je do sedaj veljalo, da je treba te podatke uničiti v kar najkrajšem času, je EU sedaj določila, da države članice operaterjem lahko predpišejo rok obveznega hranjenja prometnih podatkov. (Opomba: Slovenija se vključuje v EU.)

Vendar pa je v pripravi tudi ukrep, ki bo državam članicam naložil uzakonitev obveznosti operaterjev, da prometne podatke obvezno hranijo 12 do 24 mesecev. V praksi bo to pomenilo, da se bodo v baze mobilnih operaterjev zapisovali podatki o lokacijah uporabnikov mobilnih telefonov za 1 do 2 leti nazaj, in glede na to, da imamo mobilne telefone skoraj vsi, bo to državnim organom potencialno omogočalo vedeti za vsak premik takorekoč vsakega posameznika. Poudarjam vsakega -- ne samo tistih, ki so česa osumljeni. No, to pa ni več šala.

Seveda ti podatki ne bodo dostopni komurkoli, pač pa samo državnim organom na podlagi sodnega naloga. Zdaj pa nagradno vprašanje: sodni nalog lahko dobi policija na podlagi 151. člena Zakona o kazenskem postopku ali pa SOVA na podlagi 24. člena Zakona o Sovi. Pozoren bralec bo opazil, da se pogoji za policijo in za SOVO malenkost razlikujejo. Ampak če greste oba člena prebrat malce natančneje, boste opazili, da je v enem izmed njiju zapisana neka malce čudna določba. Naključno ali namerno? E, to je pa že drugo vprašanje.