Space - Novih 49 satelitov za satelitski internet Starlink, ki jih je SpaceX izstrelil 3. februarja, je večidel pogubljenih. Le dan po izstrelitvi jih je zajela geomagnetna nevihta, zaradi česar jih je SpaceX okoli 40 tudi izgubil. SpaceX je javnost o incidentu obvestil včeraj in pojasnil, da je zaradi geomagnetne nevihte nekoliko porasla gostota zraka, kar je povečalo upor in sateliti niso mogli vzdrževati svojih tirnic na poti v stabilne orbite. Sateliti niso mogli izvesti manevrov za prehod v višje orbite, zato jih bo do 40 padlo nazaj na Zemljo in v atmosferi zgorelo. Med nevihto se je zračni upor na satelitih povečal za 50 odstotkov, so zapisali pri SpaceX-u. Nekateri so prehod v varni način uspeli preživeti, večina pa ne. Nevihta ni dosegla niti 100 nT, torej se uvršča med zmerne. Močne nevihte imajo lahko posledice na satelite v orbitah in tudi elektroniko na tleh, v ekstremnih primerih pa celo na preskrbo z električno energijo.

Geomagnetne nevihte so nekakšno vesoljsko vreme....

Slo-Tech - Fuzijski reaktor JET (Joint European Torus) blizu britanskega Oxforda je danes podrl lasten 24 let star rekord v količini pridobljene energije pri nadzorovani fuziji atomov. V petih sekundah so pridobili 59 MJ energije, kar bi lahko v tem času pokrivalo energijske potrebe 35.000 gospodinjstev (prejšnji rekord je znašal 21,7 MJ). JET, ki je postavil tudi prejšnji rekord, je konzorcij EU, Velike Britanije, Švice in Ukrajine, ki od leta 1978 deluje kot najmočnejši operativen tokamak. Gre za enega izmed klasičnih dizajnov fuzijskih reaktorjev, v katerem se devterij in tritij zlivata v helij. Glavna prednost fuzijskih reaktorjev je varnost, saj reakcija ne more pobegniti, kot je to v jedrskih reaktorjih, hkrati pa so produkti reakcije neškodljive neradioaktivne snovi. Rekord iz leta 1997 je sicer dosegel višjo konično moč, ki je trajala le drobec sekunde, v povprečju pa dvakrat nižjo.

Fuzijo intenzivno raziskujejo že več desetletij, saj si od nje obetamo varen, poceni in obilen vir...

Slo-Tech - Evropska komisija predlaga javne in zasebne investicije v višini 43 milijard evrov v zagotavljanje neodvisnosti Unije pri razvoju in proizvodnji polprevodniških čipov. Včeraj so predstavili osnutek uredbe, s katero se pripravlja skupni okvir za ukrepe, ki bodo okrepili evropski ekosistem na področju čipov. Z izboljšanjem digitalne suverenosti želijo zagotoviti varnost, odpornost in tehnološko vodstvo na področju polprevodniških tehnologij. Tematika je postala še posebej pomembna zaradi težav, ki jih svetovnemu in tudi evropskemu gospodarstvu povzroča hudo pomanjkanje čipov, ki v EU še zlasti pesti proizvajalce avtomobilov. Ta je proizvodnjo lani znižal kar za tretjino.

Nova zakonodaja (EU Chips Act) bo zagotovila 43 milijard evrov za zasebne in javne investicije. EU želi s tem doseči strateški cilj, ki predpostavlja 20-odstotni tržni delež v svetovni proizvodnji čipov do leta 2030. Predlog bodo sedaj pretresali Evropski parlament in države članice. Če bo uredba sprejeta, bo...