Slashdot - Ameriška vlada je sporočila, da je podelila prvo licenco za izgradnjo zasebne rakete s človeško posadko, s čimer naj bi prvič v zgodovini odprla vesolje za posameznike. Federal Aviation Administration (FAA) je licenco podelila podjetju Scaled Composites iz Kalifornije, ki ga vodil Burt Rutan, znan predvsem kot oče letala, ki je leta 1986 prvo obkrožilo svet, brez da bi vmes natočilo gorivo.

Space Ship One je sestavljen iz raketnega letala SpaceShipOne in White Knighta, eksotičnega reaktivca, ki bo ponesel raketo v orbito. Plovilo so izdelali na pobudo razpisa X PRIZE, ki naj bi pomagal zagnati vesoljski turizem. Nagrada za prvo mesto je bila 10 milijonov USD. Raketa bo morala nositi vsaj 3 ljudi in doseči 72 km nad Zemljo, postopek pa bodo morali ponoviti 14 dni po prvem vzletu. Klik!

Na novico nas je opozoril tudi Tody.

Slo-Tech - V petek, 9. aprila 2004, bo ob 19.00 na Kersinkovi 6 v Kiberpipi uradna predstavitev Slo-Tech Linuxa. Jure Čuhalev bo predstavil razloge, zakaj je nova slovenska distribucija Linuxa nadvse primerna za veliko večino uporabnikov.

Sočasno bo izšla tudi predstavitvena različica Slo-Tech Linuxa 2, ki je brezplačna distribucija operacijskega sistema Linux. Namenjena je slovenskim uporabnikom, ki se želijo spoznati s čedalje bolj priljubljenim operacijskim sistemom. Slo-Tech Linux 2 je preprost za uporabo in ga ni potrebno namestiti na disk, saj sam teče z zgoščenke. Klik!

ZDNet - IBM je predstavil namenski procesor za poganjanje javanskih aplikacij z uradnim imenom zSeries Application Assist Processor (zAAP). Namenjen je IBM-ovim velikim računalnikom (mainframe), njegova cena pa je, kot trdijo, dokaj nizka: 125 000 ameriških dolarjev na računalnik. Naj samo omenim dejstvo, da se cena IBM-ovih velikih računalnikov navadno začne pri milijonu zelencev.



Java že do sedaj normalno delovala na VelikihRačunalnikih™ VelikegaModrega™, toda namenske strojne opreme zanjo ni bilo. IBM priporoča nakup omenjenega procesorja vsem strankam, saj naj bi se tako na splošno povečala učinkovitost vseh tistih sistemov, na katerih teče Java. Razlog naj bi bil predvsem v razbremenitvi splošno namenskih procesorjev, ki potem skrbijo za druge, nejavanske procese. Splošno znano je, da je Java precej požrešna, saj zahteva veliko sistemskih sredstev za efektivno delovanje.



IBM seveda ni pozabil poudariti, da se ta investicija splača v kombinaciji z WebSphere Application Serverjem, ki...

Kiberpipa - Če ste med brskanjem po internetu kdaj naleteli na kakšno okno, ki se je odprlo kar samo od sebe in vas povabilo na obisk kazina, in če ste med branjem e-pošte dobili pozdrave od Muse Mohammeda iz Nigerije, pa vas vse to niti za trenutek ni spravilo v slabo voljo, potem vam ni potrebno nadaljevati z branjem. Če pa želite poskusiti udoben internet in ga sploh zares spoznati, vzemite rdečo tabletko.

V torek, 13. aprila 2004, se bomo ob 20:00 na predavanju v Kiberpipi soočili z Mozillo. To je zbirka zmogljive internetne programske opreme, ki vključuje odličen spletni brskalnik, odjemalec za elektronsko pošto in branje novic, urejevalnik spletnih strani ter orodje za spletni klepet. Deluje v okoljih Windows, Linux, MacOS in mnogih drugih, njena izvorna koda pa je prosto dostopna. Glavne odlike Mozille so brskanje z zavihki, varovanje pred nadležnimi oglasi in virusi, nadzor odpadne pošte ...

Tečaj je brezplačen. Za udeležbo se je potrebno prijaviti na naslovu matjaz@owca.info.

Mozillazine - Eden glavnih razvijalcev Mozille, Brendan Eich, je v novičarski skupini netscape.public.mozilla.seamonkey objavil zanimiv prispevek, v katerem razkriva načrte, ki so pomembni, da Mozillina tehnologija ostane uporabna in pomembna tudi v prihodnje. Eich načrtuje, da se mora Mozilla še naprej razvijati v odprto alternativo Microsoftovim tehnologijam, kakršna je na primer XAML in mora ostati dostopna na različnih platformah. Pri tem mora skleniti zavezništvo z drugimi odprtokodnimi projekti, med katerimi posebej omenja GNOME. Klik!

Slashdot - X.Org Foundation je nova organizacija, ki je nasledila nekdanji X Consortium, ki so ga večinoma ustvarili pomembnejši sodelavci projekta XFree86. Izdali so nov okenski sistem, X11R6.7, ki je "iztrgan" iz razvojnega debla zadnje izdaje XFree86, ki je dvignila mnogo prahu zaradi spornih licenčnih pogojev. Ker so Mandrake, Gentoo, OpenBSD in Debian že napovedali, da XFree86 4.4 ne bodo uporabili v svojih distribucijah, bo X11R6.7 vsekakor postal grafični sistem večine uporabnikov prostega operacijskega sistema.