Slo-Tech - Japonsko plovilo Resilience, ki ga je razvilo podjetje ispace, bi moralo v četrtek nadzorovano pristati na Mesecu, v lunarnem morju Mare Frigoris na bližnji strani Meseca blizu severnega pola. A to se ni zgodilo, saj je Resilience ob 21.17 po slovenskem času padel. Preliminarni podatki kažejo, da je imel Resilience dobro minuto pred pristankom težave z merjenjem razdalje do površja.

Plovilo zato ni ustrezno zmanjšalo hitrosti, da bi se površja dotaknilo mehko. Tako imenovani trdi pristanek pomeni, da je Resilience z višine nenadzorovano treščil v tla. Najverjetneje je močno poškodovan, zato predvidene misije ne bo mogel izvesti. Ta bi vključevala tudi postavitev roverja Tenacious, ki ga je izdelala Evropska vesoljska agencija.

Resilience je visok 2,3 metra in tehta približno tono. Gre za drugo v vrsti lunarnih plovil Hakuto-R, kar pomeni beli zajec. Prva misija se je pred dvema uspešno utirila v orbito okrog Meseca, a ni mogla pristati. Ko je senzor za višino nad robom kraterja...

Slo-Tech - Evropska regulativa, ki običajno orje ledino, se neredko prelije tudi v druge države, med katerimi so Avstralija, Kanada in Kalifornija pogosto prve. Avstralska vlada pripravlja ureditev, ki bo od Appla enako kot v EU terjala, da uporabnikom iOS omogoči nalaganje aplikacij iz drugih spletnih tržnice, ne le iz App Stora. Ne gre za kakšno posebno nenaklonjenost Applu, temveč preprosto dejstvo, da 30-odstotna provizija za nakupe v aplikacijah, ki so prenesene z App Stora, krni uporabniško izkušnjo. V aplikacijah na iOS se ni možno naročiti na Netflix ali Spotify, uporabniki Kindla ne morejo kupiti e-knjig (to morajo storiti prek računalnika) in podobno.

Avstralija je zato že konec minulega leta Applu zažugala, da ga bo označila kot platformo (designated), ki mora zagotoviti večjo združljivost in odprtost s svetom. Apple je nad zamislijo vse prej kot navdušen. Te dni so Avstralijo posvarili, naj nikakor ne jemlje evropske direktive o digitalnih trgih za zgled. Trdijo, da terja ukrepe,...

Slo-Tech - Pred tednom dni smo ugotavljali, da zanimanje bodočih študentov iz tujine za ameriške univerze upada, lahko dodamo, da se število kitajskih študentov že pet let znižuje. Največ jih je bilo v predkovidnem akademskem letu 2019/20, ko je v ZDA študiralo 372.000 kitajskih študentov. Lani (2023/24) jih je bilo le še 277.000, trend pa se še nadaljuje.

Znižanje števila kitajskih študentov v ZDA so povzročila zaprtja držav zaradi pandemije pred petimi leti, številke pa si odtlej nikoli niso opomogle. Srednji razred na Kitajskem vidi študij v ZDA kot predrago oziroma preveč tvegano investicijo, saj lahko primerljivo izobrazbo dobijo tudi v drugih državah ali doma, mehkih prednosti študija v ZDA pa je tudi čedalje manj.

Kitajci so v ZDA začeli študirati v 70. letih minulega stoletja po odprtju države. Do danes je v ZDA študiralo okrog tri milijone Kitajcev, ki se po študiju bodisi vrnejo na Kitajsko v dobro plačane službe bodisi ostanejo v ZDA. Zlasti študentje iz višjega razreda se po...