Slo-Tech - Intel je v prvi polovici tega leta načrtoval začetek gradnje nove tovarne v Magdeburgu, kjer bi od leta 2027 proizvajali čipe. V izgradnjo tovarne bi vložili 17 milijard evrov, še 6,8 milijarde evrov pa bi primaknila država. Od tega je bilo 2,7 milijarde evrov namenjeno neposredno za Intel že v letu 2022, preostanek pa bi v letih 2023 in 2024 predstavljale tudi olajšave. A projekt se zamika, ker Intel od države ne dobi zagotovil, da bo subvencija res izplačana.

Da se zapleta, je Intel prvikrat javno sporočil sredi minulega meseca, ko je citiral spremenjeno dogajanje na trgu in slabše gospodarske napovedi. Zaradi otežene gospodarske situacije se Intel ni več želel zavezati, kdaj se bo gradnja res pričela. Intel je sicer obljubljal 3000 delovnih mest, ko bi tovarna po letu 2027 mesečno proizvajala 40.000 silicijevih rezin v 1,8-nanometrski litografiji (torej v EUV). To tudi pojasni visoke cene, saj en sam stroj za fotojedkanje pri tej valovni dolžini stane 400 milijonov evrov.

Slo-Tech - Amazon je bil med pandemijo eden največjih zmagovalcev, saj so ljudje množično naročali izdelke, zaradi česar je njegov promet hitro rasel, čemur je sledilo tudi zaposlovanje. V zadnjem letu pa se Amazon spopada s padanjem prihodkov, s čimer je povezano tudi odpuščanje. Napovedali so še dodatno krčenje števila zaposlenih, ki se bo od lanskega oktobra zmanjšalo za 18.000.

Izvršni direktor Andy Jassy je sporočil, da je večina odpuščenih iz oddelkov Amazon Stores in PXT. To so torej fizične trgovine, kamor sodijo Amazon Go, Amazon Fresh in Amazon Style, ter kadrovski oddelek (PXT). V številkah to predstavlja pet odstotkov zaposlenih na tem nivoju ali 1,2 odstotka vseh zaposlenih. Amazon je septembra zaposloval 1,5 milijona ljudi, let 2021 pa 1,3 milijona.

Drugi kazalnik slabših obetov je tudi tečaj delnic, ki drsi že celo leto. V zadnjih dvanajstih mesecih se je vrednost Amazonovih delnic in s tem njegovo tržne kapitalizacije razpolovila. Zato so že novembra napovedali 10.000 manj...

Slo-Tech - Čeprav so plače zaposlenih v tehnoloških gigantih okvirno že dolgo časa znane, smo z zanimanjem zrli v spremembe, ki jih je povzročil novi zakon, ki v Kaliforniji predpisuje obvezno navedbe plače v oglasih za zaposlitev. Rezultati so žal slabši od pričakovanj, ker nekatera podjetja navajajo neuporabno široke razpone.

Od začetka leta morajo v Kaliforniji vsa podjetja z več kot 15 zaposlenimi v oglasih za zaposlitev navesti tudi okvirno plačo. To ni prva zvezna država s takšnim zakonom, saj jih poznajo tudi Washington, New York in Kolorado, je pa zagotovo med bolj zanimivimi, ker je v Kaliforniji sedež mnogo tehnoloških velikanov. A ti so se na zakon odzvali tako, da so objave praktično neuporabne. Tesla je na primer zapisala, da programskim inženirjem ponuja od 83.200 do 417.600 dolarjev, Netflix pa od 90.000 do 900.000 dolarjev.

Omenjena sta najbolj izstopajoča primera, a razpone uporabljajo vsa podjetja. Analiza 53.000 oglasov, ki jih je objavilo 700 podjetij, je pokazala...