Slo-Tech - Alphabet in SpaceX sta sklenila dogovor, po katerem bo prvi slednjemu plačeval 920 milijonov dolarjev na mesec za najem računske moči in storitev v oblaku. Dogovor je sklenjen od oktobra letos do junija 2029, torej gre za okoli 30 milijard dolarjev v tem obdobju. Google lahko v prvem mesecu pogodbo prekine, če SpaceX ne bo uspel zagotoviti dovolj Nvidijinih čipov.

Dogovor je bil nujen, da bo lahko Google Cloud zagotavljal računsko moč za vse storitve, ki jih od njega pričakujejo stranke. Google Cloud ima za 460 milijard dolarjev odloženih prihodkov, ki bodo realizirani, ko bodo imeli dovolj računske moči za izvedbo vseh naročenih storitev. Google pojasnjuje, da je pogodba s SpaceX-om kratkoročna rešitev, da premostijo hitro povečanje povpraševanja. Google bo imel dostop do 110.000 grafičnih čipov Nvidia H200, ki bodo porabljali 100 MW električne energije. Google ima sicer v SpaceX-u 5-odstotni delež.

Google ni edini, ki je s SpaceX sklenil tovrstno sodelovanje. Maja je Anthropic...

Slo-Tech - Vsebina signalov, ki jih na Zemljo pošiljajo sateliti GPS, je večinoma dobro znana, čeprav vsebuje tudi kakšen skrivnosten segment. Sateliti pošiljajo na Zemljo svojo oznako, efemeride (točen čas in stanje satelita) in almanah (svojo tirnico). Že od samega začetka pa je v signalu tudi 176 bitov (Subframe 4, Page 17), ki so videti naključni. A v njih tičijo šifrirni ključi za ameriško vojsko, trdi profesor Steven Murdoch z University College London. Šifrirani podatki so verjetnejša razlaga kot naključne vrednosti, ki jih je v resnici precej težko tvoriti.

Omenjeni biti so v signalu že desetletja, sam pa jih je opazil že pred let, a se ni imel časa posvetiti njihovemu namenu. Pred poltretjim letom je na StackExchangeu spraševal, ali jih kdo razume, a pametnih odgovorov ni bilo. Projekt je lani nadaljeval njegov magistrski študent Ahmed Kamruddin, ki je skrivnosti prišel do dna.

Analiziral je arhivsko vsebino, ki je vsebovala signale GPS vse do leta 2007. V več kot 12 milijonih...

Slo-Tech - Opozorila, da se umetna inteligenca hitro razvija, niso nova. Že pred tremi leti je skupina strokovnjakov pozivala k polletnemu moratoriju na razvoj strojnega učenja, ki da napreduje hitreje od človeškega razmisleka, kam želimo, kaj hočemo in kaj bomo dopustili. Z današnje perspektive se zdi 6-mesečni premor smešno irelevanten, saj je razvoj še hitrejši. To pot je na tempo opozoril Anthropic.

Poudarjajo, da umetna inteligenca že sedaj sodeluje pri razvoju nove generacije umetne inteligence. Anthropicovi inženirji danes napišejo osemkrat več kode kot v obdobju 2021-2025, pa ne ker bi bili toliko sposobnejši, temveč ker imajo boljša orodja. Prve verzije Clauda so ljudje napisali klasično, torej na računalnikih. Nato so začeli uporabljati pogovorne robote (chatbot), ki so pisali drobce kode in pomagali razmišljati. Lani so v razvoju začeli sodelovati agenti za pisanje kode (coding agent), danes pa že avtonomni agentje. S tem so le korak oddaljeni od Clauda, ki se bo kontinuirno...