Slo-Tech - Pri treningu in uporabi umetne inteligence ključno vlogo igrajo grafični čipi, kjer ima ta hip veliko prednost Nvidia. Microsoft na platformi Azure na primer uporablja več tisoč Nvidiinih GPU-jev, s čimer ni nič narobe, je pa priklenjenost na enega proizvajalca vedno neprijetna. Nvidiini čipi, programska oprema vključno s knjižnicami CUDA in jedri Tensor, so pač dobri. A Microsoft se povezuje tudi z AMD-jem, da bi pripravila alternativo.

Bloomberg piše, da bosta AMD in Microsoft združila moči, kar še ni uradno potrjeno. Microsoft bo prispeval inženirje, znanje in lasten procesor Athena. Slednji je čip, ki ga razvija Microsoft za umetno inteligenco. Microsoft ima že približno tisoč zaposlenih v oddelku za razvoj polprevodniških čipov, ki ga vodi nekdanja intelovka Rani Borkar. Več sto jih dela na Atheni, v katero je Microsoft vložil že dve milijardi dolarjev. Razvoj Athene poteka brez AMD-ja, trdi Microsoft, je pa AMD vključen v širšo zgodbo in bo Atheno uporabljal.

Ob tem ne...

Slo-Tech - Ko je Evropska komisija lani odločila, da bodo morali imeti v prihodnosti vsi pametni telefoni z žičnim polnjenjem podporo za USB-C, je bilo vsem jasno, da je odločitev uperjena predvsem proti največjemu grešniku Applu. Ta bi se tehnično lahko izognil USB-C, če bi imeli novi telefoni le brezžično polnjenje, a verjetno je čas za tako radikalno potezo še nedozorel. So se pa februarja letos razširile govorice, da želi Apple direktivo razumeti nekoliko po svoje. Če bi uporabljali navadne kable USB, bi se telefon polnil počasneje. Apple bi namreč prodajal tudi svoje kable USB-C, ki bi imeli posebne čipe, ki bi jih naprava zaznala in odklenila polno funkcionalnost pod pretvezo zagotavljanja kakovosti. Evropska komisija je odločno reagirala.

Ni v navadi, da se Evropska komisija odziva na govorice. V tem primeru so ocenili, da je to potrebno, zato je komisar Thierry Breton Applu poslal pismo, v katerem je podjetje opozoril, da so tovrstne ideje nesprejemljive. Direktiva ne dovoljuje...

Slo-Tech - V Rigi se je končala Evropska naravoslovna olimpijada (EOES), ki že tradicionalno predstavlja uvod v novo sezono olimpijad iz znanja. Slovenija je na njej nastopila z dvema ekipama, ki sta obe osvojili srebrni medalji. Prva ekipa, ki so jo sestavljali Aleksander Kosanović, Žan Arsov (oba Gimnazija Bežigrad) in Aljaž Erman (Gimnazija Kranj), je osvojila 8. mesto in srebrno medaljo. Druga ekipa, v kateri so bili Andraž Matoš (Gimnazija Novo mesto), Enej Jauk (Gimnazija Bežigrad) in Tomaž Holc (Gimnazija Ptuj) je bila 17., kar je še vedno zadoščalo za srebrno medaljo. Tekmovalo je 45 ekip iz 22 držav Evropske unije in gostujoča ekipa iz Ukrajine.

Letošnje tekmovanje je potekalo od 29. aprila do 6. maja v latvijski prestolnici. Obsegalo je dva tekmovalna dneva, ko so imele ekipe vsakokrat štiri ure časa za reševanje interdisciplinarnih eksperimentalnih nalog iz kemije, fizike in biologije. Tekmovanje poteka v laboratorijih, od preostalih olimpijad pa se razlikuje po timskem duhu....