Slo-Tech - Naprave, ki za delovanje potrebujejo povezavo s proizvajalčevimi strežniki, v resnici nikoli niso zares naše, saj lahko kadarkoli obnemijo. Primerov, o številnih smo že pisali, ne manjka. Najnovejši primer so senzorji SmartDry, ki so namenjeni učinkovitejši uporabi sušilnih strojev. Namestijo se vanje, nato pa zaznajo, da je perilo suho, in nas o tem prek Wi-Fi in strežnikov podjetja obvestijo, novejši primerki pa znajo sušilni stroj kar ugasniti. Čeprav bi jih lahko označili kot nepotrebno novotarijo, so v nekaterih primerih nujno, denimo za gluhe, ki ne slišijo piskov sušilnika. Proizvajalec se je sedaj odločil, da jih ubije na daljavo.

Podjetje Connected Life je sporočilo, da bodo konec septembra letos ugasnili strežniki, s katerimi SmartDry komunicira. Ker bo oblak nedosegljiv, bo SmartDry postal neuporaben kos silicija in plastike. Tehnično sposobnejši uporabniki jih sicer lahko ohranijo v delujočem stanju tako, da kupijo ploščo ESP32 in jo ustrezno sprogramirajo, a to je...

Slo-Tech - Francoske oblasti so uporabile umetno inteligenco, da so odkrile davčne skrivače in v proračun prinesle dodatnih 10 milijonov evrov, če bodo vsi tudi plačali odmerjene dodatke davke. Gre za bazene, ki so obdavčeni, zato jih ljudje radi zatajijo, če niso vidni od daleč. Bazeni niso obdavčeni sami po sebi, temveč gre za spremembo nepremičnine in povišanje vrednosti, kar za povprečen bazen s 30 kvadratnimi metri prinese 200 evrov davka na leto.

So pa seveda vidni na zračnih posnetkih, kar je prečesala umetna inteligenca in odkrila 20.356 neprijavljenih bazenov. Sistem sta pred letom dni postavila Google in podjetje Capgemini v devetih francoskih departmajih. Sistem sedaj nadgrajujejo, da bi zaznal tudi neprijavljene dozidave, kot so nadstreški, verande, balkoni in podobno. Namestnik direktorja finančne uprave Antoine Magnant je poudaril, da morajo biti previdni, da bo sistem res zaznal obdavčljive dodatke, ne na pasjih ut ali otroških igral. V Franciji je sicer 3,2 milijona zasebnih...

Slo-Tech - ZDA, ki so največji javni financer znanosti na svetu, so napovedale veliko in pomembno spremembo v dostopnosti rezultatov raziskav. Od leta 2026 bodo morali biti vsi rezultati, ki so nastali z javnim financiranjem, prosto dostopni takoj ob objavi. Služba za politiko znanosti in tehnologije (Office of Science and Technology Policy, OSTP) je to zahtevo prenesla na vse javne financerje, denimo NIH, ki bodo morali poskrbeti za prilagoditev svojih pravil. Večji financerji imajo pol leta časa, ostali leto dni. Sprememba utegne močno vplivati na založniški trg znanstvene periodike. Ideja ni nova, saj je tudi v ZDA na mizi že več let.

Da so rezultati javno financiranih raziskav dostopni, je predpisano še sedaj, tudi v EU, a je bil dopusten tudi embargo. Tako se imenuje obdobje, ko so znanstveni članki lahko zaščiteni za plačljivimi zidovi (paywall) založnikov. Po tem času morajo biti dostopni članki ali pa vsaj rokopisi, torej nestavljeni in nerecenzirani. OSTP ne zahteva, da so vsi...