Slo-Tech - V CERN-u imajo med tisoči računalnikov tudi približno 2200 sistemov, ki krmilijo 17.000 različnih naprav v pospeševalnikih delcev, od magnetov do detektorjev. Ti večinoma tečejo na operacijskem sistemu CERN CentOS 7, ki ga bodo sedaj zamenjali z Debianom 13. Razlog je tehnične narave, saj RHEL 9 zahteva najmanj x86-64-v2, RHEL 10 pa x86-64-v3. Stara strojna oprema teh pogojev ne izpolnjuje, njena nadgradnja pa bi prinesla cel kup zapletov in stroškov.

Ocenili so, da bi zamenjava in predelava krmilniških sistemov stala dobrih pet milijonov švicarskih frankov, pričakovati pa bi bilo tudi zamude in vpliv na delo raziskovalnega pogona. Zato so se odločili, da bodo sistem migrirali na Debian 13 LTS, ki bo tekel do leta 2030, nato pa bodo počasi prešli na Debian 15. Migracijo so predstavili na konferenci MiniDebConf v švicarskem Winterthurju. Ob tem velja poudariti, da bodo uporabniški sistemi še naprej uporabljali RHEL in AlmaLinux.

A tudi prehod na Debian bo tehnično zahteven....

Slo-Tech - Nvidia je tudi uradno potrdila, da bo kupila Nvidia, o čemer smo poročali že v začetku tedna. Za podjetje bo odštela 12,93 milijarde dolarjev, kar je njen drugi največji prevzem doslej. Lani je za Groq odštela 20 milijard dolarjev.

Z nakupom Hugging Facea je Nvidia pridobila največjo platformo za deljenje in uporabo odprtih modelov umetne inteligence. Platformo so ustanovili leta 2016 in deluje kot GitHub za modele. Nvidijin direktor Jensen Huang je dejal, da bodo skupaj okrepili, povečali in razširili platformo in njeno infrastrukturo, da bodo imeli do nje dostop razvijalci in institucije s celega sveta. To je sicer res že sedaj, lahko pa pričakujemo, da bo Hugging Face pod Nvidijinimi perutmi imel precej več računske moči.

Zadnje znano vrednotenje podjetja sega v leto 2023, ko je bilo v zadnjem krogu zbiranja svežega kapitala podjetje vredno 4,5 milijarde dolarjev. Lani je Nvidia ponudila 500 milijonov dolarjev po vrednotenju sedem milijard dolarjev, a je Hugging Face ponudbo...

Slo-Tech - Že vrsto let operaterji omogočajo ogled televizijskih programov za nazaj, v katerem lahko po mili volji preskakujemo. V praksi seveda to pomeni, da večina ljudi reklama preskoči oziroma prevrti. Televizijske hiše to seveda jezi, ker so oglasi za komercialne postaje glavni vir dohodka. Največja komercialna hiša Pro Plus se je zato odločila, da bo preskakovanje reklame preprosto onemogočila.

Sprememba je začela veljati v začetku tedna in pokriva vse operaterje ter vse načine in naprave, ki omogočajo ogled za nazaj, torej televizorje, tablice, mobilne naprave, računalnike, aplikacije, internet itd. Prve tri dni po predvajanju reklam ne bo mogoče preskakovati, medtem ko bodo starejše vsebine (od tri do sedem dni) dostopne po starih pravilih in brez omejitev preskakovanja. V Pro Plusu pojasnjujejo, da se kot komercialna televizija financirajo iz oglaševalskih prihodkov. Tovrstno prakso naj bi uporabljali že drugod po svetu, denimo v Belgiji, Češki, na Slovaškem in v Švici.

Uporabniki...

Slo-Tech - Aplikacije za hipno sporočanje WhatsApp, Signal in do neke mere tudi Telegram uporabljajo šifriranje od pošiljatelja do prejemnika, ki preprečuje prisluškovanje s prestrezanjem komunikacije. A to ne pomeni, da prisluškovanje nemogoče. Na Netzpolitik so pridobili interne dokumente nemške Zvezne carinske uprave (Zollkriminalamt), ki pričajo o pogostosti in enostavnosti prisluškovanja.

V te namene jim ni treba uporabljati trojanskega konja ali kakšnih drugih tehničnih metod. Uporabljajo standardne funkcije, ki jih imajo omenjene aplikacije. Glavna vrata v prisluškovanje je možnost uporabe na več napravah, koder so sporočila sinhronizirana v realnem času. Vstop pridobijo bodisi s prestrezanjem klasičnih smsov bodisi s fizičnim dostopom do naprave, na primer med pridržanjem ali zaslišanjem. Gre torej za analog ribarjenja, ki ga uporabljajo tudi številni zlikovci in tuji agentje. V preteklosti so tuje obveščevalne službe na tak način prisluškovale tudi nemškim politikom, kar je...

Slo-Tech - Uber bo odpustil približno 10 odstotkov svojih zaposlenih, torej okoli 3300 ljudi, je sporočil izvršni direktor Dara Khosrowshahi. V elektronskem sporočilu, ki ga je poslal vsem zaposlenim, je orisal prestrukturiranje podjetja, ki trenutno poteka. Obseg srednjega in višjega menedžmenta želijo zmanjšati za 20 odstotkov. Prav tako bodo ukinili približno polovico malih ekip, ki jih sestavljata en ali dva človeka. Zmanjšali bodo tudi število nivojev, ki bo po novem največ sedem.

Vse zaposlene pa bo prizadela ukinitev dela od doma, ki bo postalo izjema. Khosrowshahi je dejal, da je podjetje močno zraslo, doseglo več potrošnikov in zaposlilo veliko ljudi. S tem pa se je povečala tudi kompleksnost upravljanja. Nekatere strukture, ki so bile smiselne v zgodnjih letih podjetja, so sedaj postale neučinkovite. Zato bodo podjetje osvežili, k čemur sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih.

Ocenjujejo, da bodo s spremembami privarčevali do dveh milijard dolarjev letno. Obenem bodo v prihodnjih...

Slo-Tech - Ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC) in 22 zveznih držav so v začetku tedna vložili tožbo zoper Amazon, v kateri podjetju očitajo nepošteno vodenje avkcij. Zaradi prikritih zvišanj končnih cen so 1,2 milijona strank oškodovali za približno 20 milijard dolarjev, podjetju očitajo v tožbi. Amazon očitke zavrača in tožnikom očita nerazumevanje.

Tožniki zahtevajo prenehanje spornih praks, izrek globe, odškodnine in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Glavna težava so tako imenovane splošne avkcije z drugo ceno (GSP), ki jih Amazon uradno izvaja od leta 2012. Po GSP zmagovalec plača en cent več od drugega najboljšega ponudnika. Leta 2019 pa je Amazon prakso spremenil, ne da bi dražitelje o tem obvestil. K ceni drugega ponudnika so začeli dodajati nepregledne pribitke, kar so interno imenovali mehka rezervirana cena. Šlo je za Amazonovo oceno, koliko je posamezen oglas vreden.

Dražitelji so namreč trgovci, ki so se potegovali za oglasni prostor, izpostavljene ponudbe in...