Slo-Tech - Vojna na Bližnjem vzhodu je omejila ponudbo nafte in močno dvignila cene fosilnih goriv, kar je pospešilo iskanje alternativnih virov, zlasti obnovljivih. Absolutni vladar na tem področju je Kitajska, ki je svoj primat v minulih mesecih še okrepila. Izvoz sončnih celic, baterij in električnih vozil je namreč zrasel.

Britanska neprofitna energetska organizacija Ember je izračunala, da je marca kitajski izvoz dosegel rekordne vrednosti. Kitajci so izvozili za 68 GW sončnih panelov, kar je 50 odstotkov več od dosedanjega rekorda, ki so ga postavili avgusta lani. Kar petdeset držav je postavilo uvozne rekorde, največ v Aziji in Afriki, ki sta tudi najmočneje občutili zaprtje Hormuške ožine za izvoz nafte iz Zaliva. Najvišjo rast so beležili v Nigeriji, Keniji, Etiopiji in Indiji. Izvozili so tudi za 10 milijard dolarjev baterij.

Skupni izvoz sončnih celic, baterij in električnih avtomobilov je marca narasel za 70 odstotkov. Izvoz električnih avtomobilov je v primerjavi z lanskim...

Slo-Tech - V Iranu, kjer je dostop do interneta praktično nemogoč, si prebivalci pomagajo s pretihotapljenimi terminali za dostop do satelitskega omrežja Starlink. Uradni dostopni do interneta so oblasti pristrigle med januarskimi protesti, nato sprostile, po začetku ameriško-izraelskih napadov 28. februarja pa so omejitve še zaostrile. Trdijo, da je to nujno za preprečevanje vohunjenja in kibernetskih napadov. Zato so se hitro pojavile organizirane skupine, ki v državo tihotapijo satelitske krožnike za Starlink.

Novinarji BBC so govorili z enim članom skupine, ki v državo prinaša terminale. Ti so najzanesljivejši način za dostop do interneta, vsak pa nudi povezljivost več ljudem v bližini, saj vzpostavi dostopno točko Wi-Fi. Povedal je, da jih kupujejo v tujini in nato na zapleten način pretihotapijo v državo. Že januarja je bilo v državi vsaj 50.000 terminalov za Starlink, danes jih je še več, pa čeprav je njihova uporaba prepovedana. Kdor v državo prinese več kot 10 terminalov, mu grozi...

Slo-Tech - Padel je še en izmed tehnoloških velikanov iz prejšnje dobe, ki se je rodil še v stari dobi, pred pokom balončka dot-com. Spletna stran ask.com, ki se je do leta 2006 sicer imenovala AskJeeves.com, je obstajala od leta 1996 do 1. maja 2026. Prvikrat so jo že pred dvema desetletjema ogrozili že spletni iskalniki, nato spletni forumi in na koncu še umetna inteligenca. Lasntik InterActiveCorp se je odločil, da je konec.

Ni toliko presenečenje, da je Ask.com ugasnil, kot je bil doslej še vedno živ. Ask.com je bil ostanek neke zelo drugačne dobe, interneta s preloma tisočletja, ko so bili spletni iskalniki še precej primitivnejši. Leta 2010 je Ask.com prenehal razvijati lastna iskalna orodja in je zadnjih 16 let stagniral. Ves čas je bilo jasno, da visoke dodane vrednosti nima. Kakor je Google zasenčil Alta Visto, je padel tudi Ask.com.

Ask.com je bil v nekaterih pogledih pionir, saj je že zgodaj omogočil iskanje v naravnem človeškem jeziku - še preden so obstajali veliki jezikovni...