The Verge - Na internet je ušla zgodnja verzija prve nadgradnje za Microsoftov najnovejši operacijski sistem Windows 8.1 Update 1. Izid je napovedan za prihodnji mesec, a si lahko že sedaj pogledamo, kaj nam je Microsoft pripravil. Kdor jo želi preizkusiti sam, jo bo z malo truda našel tudi na bolj in manj legalnih internetnih straneh, čeprav priporočamo počakati do izida končne, preizkušene inačice.

Posnetke smo videli že januarja, sedaj pa ga lahko preizkusi vsak sam. Večina sprememb gre nazaj, to pomeni v poenostavljeno rabo uporabniškega vmesnika za imetnike namiznih in prenosnih računalnikov, ki uporabljajo tipkovnico in miško za krmiljenje. Windows 8 je namreč drastično spremenil videz, pri čemer pa je Microsoft mislil predvsem na tablice in druge naprave, ki imajo na dotik občutljiv zaslon. Največji revolt med uporabniki pa je sprožila ukinitev menija start, zaradi...

Slo-Tech - Kvantni računalniki so sicer tehnologija prihodnosti, a nekaj drobcev te prihodnosti imamo že danes. Tu ne mislimo ortodoksnih kvantnih algoritmov, ki so po veliko napora predlani pokazali, da je tri krat pet enako petnajst, ampak komercialni računalnik D-Wave Two. Mlado kanadsko podjetje D-Wave je namreč izdelalo že dva kvantna računalnika s precej dolgočasnima imenoma D-Wave One in D-Wave Two.

Google in NASA sta lani za 15 milijonov dolarjev kupila en primerek D-Wave Two, a še danes ni jasno, ali nista nemara kupila mačka v žaklju. D-Wave trdi, da je njihov kvantni računalnik osnovan na principu kvantnega pripenjanja (quantum annealing). Gre za eksotično tehniko adiabatnih kvantnih računalnikov, ki je ni mogoče...

BBC - Ideja, da uporabniki interneta po neki logiki nimamo več nobenega pričakovanja do zasebnosti, je ponovno na mizi britanskega parlamenta.

Lani poleti, tako rekoč takoj po prvi izpovedi ameriškega žvižgača Edwarda Snowdena, je bila britanska notranja ministrica Theresa May (na prvi sliki, v sredini) primorana prekiniti delo na predlogu novega zakona o hrambi prometnih podatkov (Draft Communications Data Bill, javnosti znan kot Snoopers' charter). Zakon bi razširil obvezno hrambo prometnih podatkov tudi na ponudnike spletnih strani, že skladne ISP-je pa bi obvezal še k izvajanju deep packet inspectiona in ekspeditiranih blokad spletnih strani. Vse to seveda zgolj na golo pisno prošnjo policije (kdo pa še rabi sodne odredbe). Zavoljo vse gonje proti zlorabam s strani varnostno-obveščevalne službe GCQH ji je podpredsednik vlade Nick Clegg (na levi) namreč sporočil, da trenutno pač ni...