News.com.au -

Spletno stran mp3.com je leta 1997 ustanovil Michael Robertson in od takrat je poznamo kot največji svetovni arhiv skladb v formatu MP3 na svetu. S svojo razpoznavnostjo in velikostjo je predstavljala odskočno desko v svet mnogim še neuveljavljenim skupinam, ki so tam objavljale svoje albume. Do leta 2000 je stran tako ponujala prek 1,6 milijona skladb več kot 120.000 izvajalcev.

Leta 2001 se je Robertson zapišil v ustanovitev podjetja Lindows.com, mp3.com pa je prodal Vivendi Universal, ki jo je pred nekaj tedni kupil C-Net. Slednji se je odločil, da bo stran popolnoma preuredil. Tako bo 2. decembra izbrisal vse glasbene arhive in ustanovil plačljiv servis za prenos glasbe. Kaj se bo zgodilo s skoraj petimi terabajti glasbe, še ni znano, pojavljajo pa se ideje, da bi neprofitna organizacije archive.org obdržala vsaj trenutne arhive. Več o tem.

Wired News - Podjetje Weta, ki stoji za grafično podobo filmov Gospodar prstanov, je samo za ta film v svojo skladovnico računalnikov za renderiranje dodala 1000 procesorjev, za katere so potrebovali cela dva tedna, da so jih pripravili na delovanje. Seveda je bila ta dodatna računska moč nadvse potrebna, saj ima Kraljeva vrnitev kar 50% več posebnih efektov kot film Stolpa. Okoli tri ure in pol dolg film je hkrati podatkovno tako zajeten, da je njegova volumetričnost kar seštevek prvega in drugega dela.

Sedaj pa nekaj zelo zanimivih podatkov o Wetini "mašineriji". 3200 proceosrjev, 10 gigabitna mreza, 24 stopinj C v prostorih z računalniki in pol tone klimatskih naprav, da vzdržujejo to temperaturo, 60 terabajtov diskovja in 0,5 petabajtov ali 50.000 DVDjev varnostnih kopij na traku. Vse to so potrebovali, da so zrenderirali 2 uri posnetkov s posebnimi učinki, s tem da se ena slika (da, en "frame") renderira v povprečju 2 uri. Nore številke, kajne? Ožičene novice.

iTNews - 65-nanometrska tehnologija je že omogočila Intelu, da so naredili 4 megabajtni SRAM (Static Random Access Memory - hitrejši in bolj zanesljivi pomnilnik v primerjavi z DynamicRAM-om ) s površino celice le 0,57 mikrona² in s tem zopet ujeli korak z Moorovim zakonom. Prvi 65-nm procesi se bodo začeli uporabljati leta 2005, 45-nanometrski pa dve leti kasneje.

Sedajsnji 90-nm Prescotti so bili na primer "odkriti" že pred dvema letoma in imeli...

Dan's DATA - Dan's data pisemca so super zadevica, saj v njih dobite podano marsikaj glede splošne razgledanosti, vsakdanji problemi, povezani s tehniko, so s pomočjo Dana rešeni v nekaj minutah in vprašanja, ki imajo karkšnokoli zvezo z elektriko, so pri njem vedno dobrodošla.

Tokrat v svojih pismih z zaporedno številko 75 odgovarja na vprašanja o diamantih kot polprevodnikih in procesorjih, ki bodo nekoč narejeni iz sintetičnih diamantov; domačem razdiranju in servisiranju daljinskih upravljalcev, ki nimajo vijakov; "okuženosti" električnega omrežja z raznovrstnimi elektromagnetnimi valovanji; ozemljitev napeljave v vašem avtomobilu doda nekaj konjskih moči in o majhnih darilcih za novo leto. Tukaj.

Slashdot - Te dni tako pogosto prihajajo ven nova razvojna 2.6.0 jedra, da jim uporabniki komaj sledimo (sam še vedno poganjam test9). Kljub vseemu je Linus Torvalds danes izdal 11 zaporedno različico. Popravkov ni veliko, vendar vam bo ob morebitnem nedelovanju prejšnjega razvojnega jedra tokratna različica delovala bolje.

Vendar vse zgoraj napisano bolj malo pomeni navadnim uporabnikom linux distribucij. Bolj pomembno je dejstvo, da je Linus s to različico jedra predal razvoj 2.6.x jedra Andrewu Mortonu, ki bo sedaj bedel nad njim kot dobri oče. Tako je sedaj na njem, da se odloči, kdaj bo jedro postalo stabilno. To seveda ne pomeni, da se bo razvoj zaustavil, ampak da ga spustijo v širšo javnost. Večja količina kot bo uporabnikov več napak bodo odkrili in lahko računamo na zelo hiter razvoj v naslednji polovici leta.

Ko že ravno omenjamo novo ime na Linux Kernel sceni pa še intervju z njim.