Slo-Tech - Sveti sedež je danes objavil prvo encikliko aktualnega papeža, ki nosi naslov Magnifica Humanitas s podnaslovom o varovanju človeka v času umetne inteligence. V obsežnem, več kot 42.000 besed dolgem dokumentu, papež svari pred tveganji, ki jih prinašata umetna inteligenca in nebrzdana tehnološka moč, ki tiči v rokah tehnoloških velikanov.

Enciklike so nekakšne bele knjige, v katerih vrhovni poglavar Katoliške Cerkve podaja svoje nauke in stališča. Papež Leon XIV. je trenutno stanje primerjal z Babilonskim stolpom in posvaril pred slepim čaščenjem dobička na plečih šibkih. Izogniti se moramo uniformnosti, ki zakriva razlike, in prepričanju, da lahko en sam jezik (četudi digitalni) opiše in prevede vse v podatke in učinkovitost.

Papež je veliko besed posvetil različnim aspektom modernega življenja, v katerega posega umetna inteligenca. Pomudil se je pri izgubi delovnih mest, vplivu na otroke, uporabi v vojaške namene. Poziva k spoštovanju človekovega dostojanstva in postavitvi...

Slo-Tech - Geodetska uprava (GURS) je na portalu clss.si objavila posnetke Slovenije, kot so jo v zadnjih treh letih premerili in poslikali z lidarjem. Brezplačno in brez registracije so dostopni posnetki georeferenciranega klasificiranega oblaka točk (GKOT), digitalnega modela reliefa (DMR) in digitalnega modela površja (DMP), ortofoto posnetki ter analitično senčenje in drugih podatki. Neposredno na portalu je na voljo tudi tridimenzionalni vpogled v prostor, orodja za merjenje razdalj, višin, površin in kotov, izris profilov ter tudi prenos podatkov.

Na portalu si lahko vsako pogleda svoje bivališče in okolico, a ni namenjen zgolj občudovanju naše pokrajine. Podatki razkrivajo obliko površja, gozdove, vode in druge značilnosti prostora, ki so pomembni za načrtovanje in umeščanje v prostor. Uporabljali se bodo tudi za spremljanje poplavne ogroženosti, načrtovanje cest in druge infrastrukture, upravljanje gozdov in voda, prostorsko načrtovanje in spremljanje posledic naravnih nesreč.

...

Slo-Tech - Maxim Topaz in sodelavci s Columbie so analizirali 2,5 milijona znanstvenih člankov s področja biomedicinskih ved in ugotovili, da se je v minulih treh letih število referenc, ki se nanašajo na neobstoječe članke, več kot podeseterilo. To sovpada s širokim razmahom orodij umetne inteligence, ki se uporabljajo tudi za urejanje besedila in druge naloge v raziskovanju. Rezultate so objavili v The Lancetu.

Tomaz se je raziskave lotil, ko se je tudi njemu primerila takšna nečednost. Ukvarja se namreč z raziskavami umetne inteligence in besedila popravi tudi z velikimi jezikovnimi modeli. A presenetilo ga je, ko mu je urednik sporočil, da je v enem izmed njegovih rokopisov težava, saj ima neobstoječo referenco. Ker se mu je to zgodilo zaradi nepazljivosti, kar ga seveda ne odvezuje odgovornosti, se je odločil raziskati, koliko literature ima iste težave.

Med 2,5 milijona člankov in 97 milijoni referenc, ki jih indeksira repozitorij PubMed Central, je odkril 4000 neobstoječih referenc....