Slo-Tech - Sam Bankman-Fried, ki so ga včeraj Bahami izroči ZDA, je bil izpuščen iz pripora proti plačilu varščine. Na prvem zaslišanju pred sodiščem se ni izrekel o krivdi, zato je sodnik določil varščino v višini 250 milijonov dolarjev za izpustitev v hišni pripor. To seveda ne pomeni, da je moral toliko plačati, saj so s precej manj vredno vilo v Kaliforniji jamčili njegovi starši, sicer profesorja na Stanfordu.

Bankman-Fried je v izjavah za medije poudarjal, da ni želel nikogar oškodovati in da bo storil vse, da vlagateljem oziroma komitentom poplača izgubljeno. Dva njegova sodelavca sta se pred sodiščem izrekla za kriva. Bankman-Frieda obtožnica bremeni več kaznivih dejanj, med drugim tudi pranja denarja, prevare, kršitve finančne zakonodaje o donacijah in nezakonite uporabe sredstev komitentov. FTX je namreč s premoženjem komitentov pomagal podjetju Alameda Research, ki je prav tako v lasti Bankman-Frieda. Svoj čas je bil FTX vreden 30 milijard dolarjev, a je novembra letos propadel.

...

Slo-Tech - Po podatkih južnokorejske obveščevalne agencije (NIS) so hekerji iz Severne Koreje od let 2017 ukradli za 1,5 bilijona vonov (1,1 milijarde evrov) kriptovalut in podobnih digitalnih dobrin, poroča Associated Press. Več kot polovico so nabrali v zadnjem letu, ko so bili še posebej grabežljivi.

S temi sredstvi severnokorejski hekerji, ki delujejo po naročilu oblasti, zagotavljajo potrebne devize za financiranje jedrskega programa, trdi NIS. Zaradi visoke specializacije so severnokorejski hekerji v tem početju najboljši na svetu, sankcije proti državi iz leta 2017 in pandemija covida pa sta še okrepila njihov pomen. Kriptovalute in druge digitalne dobrine kradejo po vsem svetu, le približno osmino od južne sosede. Pri tem ne gre toliko za informacije, čeprav se pričakuje povečanje kraje tehnologije in zaupnih informacij v prihodnjem letu, kot večinoma za pridobivanje denarnih sredstev.

Severnokorejski hekerji predstavljajo čedalje večji problem. ZDA, Južna Koreja in Japonska so se v...

Slo-Tech - Uporaba vtičnik za blokado oglasov v brskalnikih (ad block) je razširjena, čeprav upravljavci spletnih strani in zlasti oglaševalci nad njimi niso navdušeni, ker neposredno režejo v njihovo pogačo. Uradne inštitucije se do tega načeloma ne opredeljujejo, ker posameznikovo blokiranje posameznih domen ali vsebin na internetu ni nezakonito, prav tako ni nič narobe s pritiski upravljavcem strani, ki ob blokadi oglasov včasih ne prikažejo vsebine. Zanimivo pa je, da je sedaj celo ameriški preiskovalni urad (FBI) priporočil uporabo vtičnikov za blokiranje oglasov.

V predprazničnem opozorilu so zapisali, da zlikovci čedalje pogosteje uporabljajo oglaševalske storitve za prikazovanje lažnih oglasov, pretvarjanje in preusmerjanje na škodljive spletne strani. Na njih se znajdejo izsiljevalska programska oprema in orodja, ki zbirajo osebne, prijave in finančne podatke posameznikov. Opozarjajo, da je v nekaterih primerih tudi pri iskalnih zadetkih težko ločiti med legitimnimi zadetki in...

Slo-Tech - Meta, lastnica Facebooka, se je v kolektivni tožbi zaradi afere Cambridge Analytica poravnala. Plačala bo 725 milijonov dolarjev odškodnine, kar je najvišji znesek za kršitve zasebnosti doslej.

Afera sega v leto 2018, ko se je izvedelo, da je Facebook britanskemu podjetju Cambridge Analytica odobril dostop do osebnih podatkov 87 milijonov uporabnikov. To so izvedli z aplikacijo This is Your Digital Life, ki jo je uporabljalo 270.000 uporabnikov, a ker je aplikacija pridobila tudi podatke o njihovih prijateljih, je bilo prizadetih več deset milijonov uporabnikov. Velika večina ni niti Facebooku niti Cambridge Analytici nikoli dala dovoljenja za zbiranje in obdelavo teh podatkov. To zbiranje je potekalo v letu 2015, a so ga šele tri leta pozneje razkrili v The New York Timesu. Kmalu zatem je Cambridge Analytica propadla.

Proti Facebooku je bila nato vložena kolektivna tožba, v kateri se je podjetje sedaj poravnalo. Ta vključuje 280 milijonov uporabnikov, ki jim skupno pripada 725...

Financial Times - Prvikrat po letu 2014 se je zgodilo, da je skupni tržni delež Googla in Facebook pri prodaji digitalnega oglasnega prostora v ZDA padel pod polovico. Letos se bo zadnjih izračunih znižal za 2,5 odstotne točke na 48,4 odstotka, s čimer se vsaj simbolično končuje njuna absolutna prevlada. Duopol, ki je na vrhuncu leta 2017 obvladoval 55 odstotkov oglasnega prostora, uspešno razbijajo Amazon, Apple, Microsoft in TikTok. Pričakujejo, da se bo trend nadaljeval, saj naj bi v prihodnjem letu vodilna izgubila še eno odstotno točko.

Tudi na globalni ravni so treni podobni, saj je letos delež Facebooka in Googla padel na 49,5 odstotka. Medtem ko njun skupni delež pada zadnjih pet let, Google že celo desetletje stopiclja na mestu in v zadnjih letih izgublja. Za prvi večji pretres je poskrbel Amazon leta 2016, ko se je podal na ta trg. Manj kot milijarda prihodkov iz oglaševanja pred letom 2015 se je napihnila na trenutnih 38 milijard dolarjev. Amazon Ads je pomemben igralec. Prav tedaj so se...

Slo-Tech - Ko so hekerji avgusta letos vdrli v LastPass, je podjetje v uradnem sporočilu zatrjevalo, da so odnesli le nekaj izvorne kode in tehničnih informacij. Podatki uporabnikov, tako osebni podatki kakor njihova gesla, naj bi bili varni. A izkazalo se je, da to ne drži. LastPass, ki sodi med najpopularnejše upravljavce gesel, priznava, da so hekerji odnesli tudi osebne podatke z metapodatki, kamor sodijo imena, naslovi, elektronski naslovi, telefonske številke in IP-naslovi zadnjih prijav. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da so skopirali tudi podatkovni trezor z gesli, v katerem so bili nešifrirani podatki (na primer domene spletnih strani) in šifrirani podatki (uporabniška imena, gesla, varni zapiski, predizpolnjena polja).

Ti podatki so bili zaščiteni, zagotavljajo pri LastPassu. Šifrirani so bili z 256-bitnim ključem z algoritmom AES, dešifrirati pa jih je možno le ob poznavanju glavnega gesla vsakega uporabnika. Tega podatka LastPass ne pozna in ne more shranjevati, zato naj bi bili...