Slo-Tech - Iz Uberja so sporočili, da bo ustanovitelj podjetja Travis Kalanick do konca leta odstopil z vseh funkcij, prodal vse delnice in v celoti prekinil vse vezi s podjetjem. Konec leta bo zapustil upravni odbor, medtem ko je z mesta izvršnega direktorja odstopil že junija 2017. Večino delnic podjetje je od začetka kotacije maja letos že prodal, in sicer je zanje iztržil okrog 2,5 milijarde dolarjev, v lasti pa ima še za okrog 180 milijonov dolarjev delnic.

Kalanick je bil kontroverzna oseba, ki so jo mnogi obtoževali, da v Uberju povzroča zastrupljeno ozračje. Ko je odstopil kot izvršni direktor, je bil v to domala prisiljen. Investitorji so bili razočarani nad negativnimi dogodki, med drugim sodnimi bitkami z regulatorji po svetu, zavajanju organov pregona in nadzora, obtožbami o zelo razširjenem in toleriranem spolnem nadlegovanju v podjetju ter seveda nedobičkonosnosti podjetja.

Uber od svoje ustanovitve ni pridelal niti dolarja dobička - to naj bi se prvikrat zgodilo leta 2021....

The New York Times - Novinarji časopisa The New York Times so skozi poročila ameriških obveščevalnih agencij in lastno preiskavo prišli do sklepa, da je aplikacija za sporočanje ToTok, ki je priljubljena predvsem na Bližnjem vzhodu, v resnici zmogljivo vohunsko orodje obveščevalcev Združenih Arabskih Emiratov.

Živimo v času, ko se tako na strani uporabnikov kot oblasti širi spoznanje, da je mogoče programju za instantno sporočanje prisluškovati, s tem pa pridobivajo na vrednosti šifrirane in (domnevno) neodvisne aplikacije. Ena takšnih je ToTok, iz Združenih Arabskih Emiratov, ki je sicer ne smemo mešati z globalno razvpitim TikTokom. Arabski sporočilnik so na Bližnjem vzhodu lansirali sredi letošnjega leta in je z več milijoni prenosov hitro postal zelo priljubljen v ZAE - predvsem spričo dejstva, da so mnoge druge tovrstne aplikacije, kot sta WhatsApp in Skype, tam delno blokirane. Koncem leta se je pričel hitro širiti tudi v Veliko Britanijo in ZDA, s tem pa je prišel pod lupo zahodnih...

Slo-Tech - Bilo je dovolj. Zaradi tegob z Boeingom 737 Max, ki je še vedno prizemljen, medtem ko je na parkiriščih 800 teh letal, se je Boeing razšel z dolgoletnim izvršnim direktorjem Dennisom Muilenburgom. Za njim je težko poldrugo leto, potem ko je oktobra 2018 strmoglavil prvi Boeing 737 MAX, letošnjega marca pa še drugi. Izkazalo se je, da je razlog za nesreči sistem za pomoč pri krmiljenju MCAS, zgodba pa se je iz bizarnega hrošča razvila v sago o pristojnostih, ki jih ameriški regulator FAA zaupa Boeingu. Stolček se je Muilenburgu začel majati minuli teden, ko je Boeing sporočil, da bo začasno ustavil proizvodnjo novih letal Boeing 737 Max. Dokončna kaplja čez rob pa je bila težava Starlinerja, saj se Boeingova kapsula sprva ni uspela spojiti z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS).

Muilenburga bo 13. januarja zamenjal David Calhoun, dosedanji predsednik podjetja. V vmesnem času bo posle vodil finančni direktor Greg Smith. Upravni odbor je odločitev o zamenjavi sprejel v nedeljo, pri...