Slo-Tech - Internet se zdi anonimen, a v resnici je marsikoga možno identificirati, le dovolj časa, vztrajnosti in opreme potrebujemo. To dokazuje precej bizarna zgodba urednika konzervativnega portala RedState, ki je pod psevdonimom streiff omalovaževal prizadevanja ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) v boju proti virusu SARS-CoV-2. Širil je neresnice v zvezi z virusom, javno blatil direktorja NIAID Anthonyja Faucija in prispeval k širjenju teorij zarot. Med drugim so na portalu pisali, da virusa sploh ni in da so otroci imuni; tovrstne dezinformacije je Fauci javno ovrgel in pojasnjeval, poplavo dezinformacijo pa je kot ključni problem prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Ta teden so streiffa razkrinkali. Izkazalo se je, da gre za zaposlenega v NIAID, ki je tam opravljal funkcijo predstavnika za stike z javnostjo. Medtem ko je moral v službi komunicirati z javnostmi, je na internetu (tudi med delovnim časom) blatil svojega...

CNET - Znano je, da je delo moderatorja vsebin na družbenih omrežjih psihično zelo naporno, pogosto pa tudi slabo plačano in brez ustrezne podpore. Zato ni presenetljivo, da nekdanja moderatorka na YouTubu toži podjetje, ker je zaradi dela domnevno dobila depresijo in posttramvatsko stresno motnjo. V tožbi, ki jo je vložila na kalifornijsko sodišče, trdi, da ima zaradi gledanja neprimernih vsebin težave s spanjem in strašne more. Zaradi strahu ne more biti v množicah ljudi, ima panične napade in težave s tesnobnostjo.

Pri svojem delu je morala redno spremljati najrazličnejše travmatične posnetke, od obglavljanj do spolnih zlorab otrok. Ker je moderatorjev premalo, morajo obstoječi vsak dan vsaj štiri ure gledati te vsebine. Dnevno ocenijo od 100 do 300 videoposnetkov, pri čemer mora biti napaka manj kot 2-5 odstotkov. V Googlovem centru v Austinu je delala od januarja 2018 do avgusta 2019.

V tožbi, ki želi postati skupinska tožba, od podjetja terja odškodnino, plačilo zdravljenja in...

Europol - V veliki akciji povezanih racij v ZDA in Evropi so organi pregona aretirali 179 posameznikov in zasegli za šest milijonov evrov gotovine in kriptovalut, pol tone drog in 64 kosov orožja, ki so jih storilci prodajali prek internetnih tržnic na temnem delu interneta (darknet). Operacijo DisrupTor sta koordinirala Europol in ameriško pravosodno ministrstvo. Večina pridržanih je iz ZDA, nekaj pa še iz Nemčije (42), Nizozemske (8), Velike Britanije (4), Avstrije (3), in Švedske (1). Med zasedenimi drogami so v glavnem fentanil, oksikodon, metamfetamini, a tudi heroin, kokain, ekstazi in MDMA.

Vodja centra za računalniško kriminaliteto pri Europolu Edvardas Šileris je povedal, da se zlata doba skritega interneta končuje. Tudi dogajanje na temnem delu interneta ni več skrito, anonimnosti pa da ni več. Policija se ne osredotoča več zgolj na zapiranje nezakonitih internetnih tržnic, ki potem tako ali tako ponovno vzniknejo pod drugim imenom, temveč aktivno preganja tudi osebe, ki jih...

Slo-Tech - Potem, ko je irski pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov pričel preiskavo o tem, kako Facebook seli podatke evropskih uporabnikov v ZDA, so iz podjetja v odgovoru na začetek postopka med drugim navedli, da jim v primeru prepovedi prenosa podatkov med celinama ni jasno, kako bi še lahko zagotavljali storitve Instagram in Facebooka v EU. Vlogo je podpisala Yvonne Cunnane, šefinja oddelka za varstvo podatkov v irski podružnici Facebooka, ki je ob tem še zapisala, da ne gre za grožnjo, ampak preprosto za odsev realnosti, saj bi bila v tem primeru prizadeta še številna druga podjetja, katerih glavni posel je upravljanje s podatki in to ravno v času okrevanja po pandemiji Covid-19.

Facebook bi moral, če želi spoštovati odredbo, popolnoma spremeniti način kako hrani podatke, predvsem pa bi moral podatke evropskih uporabnikov ločiti od ostalih, ki prosto krožijo po podatkovnih centrih okoli sveta. Glavni namen selitve podatkov v ZDA je sicer izvajanje ciljnega oglaševanja, uklonitev...