MSNBC - Pred dobrim letom dni so ameriški astronavti z Mednarodne vesoljske postaje brcnili 91 kg težko kamero in 636 kg težek rezervoar z rezervno hladilno tekočino. NASA sicer pravi, da smetenje ni v njihovi navadi, vendar naj takrat ne bi šlo drugače. Dela sta bila dotrajana in že davno odpisana, spričo naglega približevanja leta 2010, ko bodo ukinili misije shuttle, pa na načrtovanih poletih ni več prostora za odvoz odpadkov.

Kot napovedano, bodo odpadki zadeli Zemljo po dobrem letu dni, natančneje jutri. Kamera je bila dovolj majhna, da je že zdavnaj zgorela, sedaj pa pričakujejo do petnajst kosov rezervoarja, ki naj ne bi presegli mase 18 kg in hitrosti 160 kilometrov na uro. Na posebni strani lahko spremljate natančne podatke o položaju in uri vstopa, ki trenutno kaže ponedeljek ob...

Information Week - Zgodovina se ponavlja, vsaj kar se tiče Sonyjevih baterij za prenosnike. Po ogromni šlamastiki leta 2006, ko so morali zamenjati kar 10 milijonov baterij v prenosnikih različnih proizvajalcev, med njimi HP, Dell, Toshiba, Lenovo in Acer, je pred nami nov odpoklic. Tokrat je številka manjša, a grenak priokus ostaja. Sto tisoč primerkov, dve tretjini sta bili prodani izven ZDA, bodo odpoklicali zaradi poročil o pregrevanju in netenju požarov - deset naj bi jih izbruhnilo. Srečni izžrebanci v tem krogu so:

• HP Pavilion dv1000, dv8000 in zd 8000
• Compaq Presario v2000 in v2400
• HP Compaq nc6110, nc6120, nc6140, nc6220, nc6230, nx4800, nx4820, nx6110, nx6120 in nx9600
• Toshiba Satellite A70/A75, P30/P5, M30X/M35X in M50/M55
• Tecra A3, A5 in S2
• Dell Latitude 110L
• Dell Inspiron 1100, 1150, 5100, 5150 in 5160.

Vsi trije sestavljalci so že postavili spletne strani z dodatnimi informacijami: HP, Toshiba in Dell.

Slashdot - Pregovorno varčni in pedantni Nemci so izračunali, da je odprtokodno programje cenejše od lastniškega. Medtem ko ostala ministrstva porabijo do 3000 evrov na namizje, je zunanje ministrstvo znesek uspelo oklestiti za trikrat in je tako najvarčnejše, a hočejo še dlje. Doslej so na GNU/Linux prestavili štiri tisoč računalnikov (približno polovica od 230 veleposlaništev in konzulatov), do naslednjega poletja pa nameravajo presedlati na vseh enajst tisoč sistemih, ki jih imajo v uporabi po svetu.

Začetek vpeljave Linuxa sega v leto 2001, ko so se odločili z odprto kodo opremiti vse ključne informacijske sisteme, ki zagotavljajo internetno povezavo in elektronsko pošto. Z uspešnim zaključkom projekta so leta 2004 sprejeli odločitev, Linux razširiti tudi na vsa namizja vseh zaposlenih. Glavna težava, priznavajo, ni bila tehnični, ampak človeški faktor, saj informatiki novega sistema niso poznali. Varčevanje je varčevanje in Nemci so jih odpeljali na tečaj uporabe Linux strežnikov in...