Slo-Tech - Evropska komisija je včeraj objavila rezultate razpisa za vzpostavitev storitev v suverenem oblaku, na katerem so štirje konzorciji za šest let prejeli 180 milijonov evrov za izdelavo svojih rešitev. Na razpisu so izbrali štiri konzorcije, da bi se izognili zaklepu na enega dobavitelja. To so luksemburško-francosko partnerstvo Post Telecom (ter OVHCloud in CleverCloud), nemško podjetje STACKIT, francosko podjetje Scaleway ter belgijsko-luksemburško-francosko partnerstvo Proximus (Thales, Google Cloud, Clarence, Mistral). S tem razpisom želi Komisija okrepiti suverenost ter doseči strateški nadzor nad ključnimi teologijami in infrastrukturo.

V okviru ogrodja za oblačno suverenost Komisija podpira osem vrst ciljev: strateške, pravne, operativne, okoljske, transparentnost dobavnih verig, tehnološko odprtost, varnost in skladnost z evropsko zakonodajo. Prejemniki sredstev bodo morali zagotoviti, da imajo partnerji iz tretjih držav - na primer Google Cloud v Proximusu - omejen dostop...

Slo-Tech - Kitajska je uspešno preizkusila nov stroj za rezanje podmorskih kablov, naftovodov, plinovodov in drugih objektov na globokomorskem dnu. Z ladje Haiyang Dizhi 2 so minuli konec tedna uspešno izvedli preizkus na globini 3500 metrov. Tehnologija, ki je izrazito dvojne rabe, že zbuja zaskrbljenost, ker bi se lahko uporabila za prekinitve internetnih povezav na odprtem morju, kjer so bili kabli doslej sorazmerno varni pred človeškimi posegi.

Na ladji je 150-tonski žerjav, vitel z 10 kilometri optičnega kabla in pristajalna ploščad za helikopterje. Delo pod gladino opravlja elektro-hidrostatski aktuator (HEA), ki združuje hidravlični sistem, elektromotor in nadzorno enoto v enem ohišju. Podobno kombinirano hidravlično tehnologijo uporabljajo na letalih za nadzor aktivnih površin, denimo predkrilc in zakrilc. Nova oprema lahko deluje pri tlaku do 350 atmosfer, dosega moč enega kilovata in silo 50 kN.

Uradni kitajski viri poročajo, da so z novo tehnologijo premostili zadnjo miljo pri...

Slo-Tech - OpenAI je predstavil nov model GPT-Rosalind, ki so ga natrenirali za uporabo v bioloških vedah. Za zdaj je namenjen uporabi v raziskovalnih organizacijah, ki lahko zaprosijo za brezplačni dostop, kasneje pa bo dostopen tudi širši javnosti. GPT-Rosalind, ki je seveda poimenovan po Rosalind Franklin, želi odpraviti dve prepreki, ki se pojavljata pri bioloških raziskavah dandanes. To sta ogromna količina podatkov, ki nastajajo zlasti s sekvenciranjem DNK in razvozlavanjem zgradbe proteinov, visoko specializiranim žargonom na podpodročjih.

Novi model so natrenirali na 50 klasičnih postopkih v biologiji in na javno dostopnih podatkovnih zbirkah. Model lahko na primer predlaga verjetne biološke poti in aktivne učinkovine. Da bi se izognili pretirani uslužnosti in navdušenju, ko bi se model želel strinjati z uporabnikom, so ga urili tako, da bo bolj skeptičen. Resen problem jezikovnih modelov so tudi halucinacije, kjer ni povsem jasno, kako dobro je OpenAI to hibo zajezil. Tudi zato je...