Slo-Tech - Sodnik v Connecticutu je ugotovil, da je tožnik, ki v nekem primeru zastopa sam sebe, v vlogo za sodišče skril navodila za velike jezikovne modele. Tožnik je zapisal, naj se model umetne inteligence strinja z njegovo vlogo in poskrbi, da bo primer rešen v njegovo korist. Besedilo je bilo stavljeno v beli pisavi, v velikosti 3 in razkropljeno po celotni vlogi. Človeškemu očesu je bilo tako nevidno, a ker je vlogo oddal v elektronski obliki, je bilo strojno povsem normalno berljivo. Sodišče je na incident opozoril eden izmed strokovnih sodelavcev, ki je opazil dodaten "prazen" prostor, ki ga druge vloge niso imele.

Sodišče je v nadaljnjem pregledu ugotovilo, da je besedilo namerno razpršeno po besedilu in ljudem nevidno. Gre za prakso vrivanja pozivov (prompt injection), ki je znani način izkoriščanja delovanja oziroma ranljivosti velikih jezikovnih modelov. Sodišče je sicer poudarilo, da jih pri svojem delu ne uporablja in da besedilo ni vplivalo na obravnavo primera. Zanimivo pa...

Slo-Tech - Ameriška javna televizija PBS se je znašla v težkem položaju, saj njena podružnica Nine PBS ne more več dostopiti do svojega 50 TB velikega arhiva iz St. Louisa, v katerem imajo več kot 70 let televizijskih oddaj, prispevkov in drugih vsebin. PBS je zato vložil tožbo, s katero želi od upravljavca oblaka dobiti dostop do podatkov.

Zgodba je nekoliko bolj zapletena. PBS je imel od leta 2019 pogodbo s podjetjem Open Source Storage (OSS) za vzdrževanje digitalnega arhiva. Pogodba je potekla februarja, PBS-u pa ni uspelo stopiti v stik z OSS, ko je želel podaljšati pogodbo. Od marca dalje se OSS ni več odzival. Po pogodbi je imel PBS 30 dni časa, da po poteku pogodbe podatke prenese, a OSS tega ni spoštoval in je takoj po preteku pogodbe dostop onemogočil. Kasneje se je izkazalo, da je OSS v stečaju.

Oblak je v resnici gostoval pri podizvajalcu Iron Mountain Data Centers. PBS je podjetju sporočil, da je pripravljen plačati razumno vsoto za dostop do podatkov, česav pa Iron Mountain ni...

Slo-Tech - Ni skrivnost, da Nvidia del svojih presežkov porablja za nakupe, med njenimi tarčami pa sta bila tudi Intel in SpaceX. Včeraj smo naposled izvedeli, koliko so vložili vanju. Konec junija je imela Nvidia v lasti 122,8 milijona delnic SpaceX-a in 214,8 milijona delnic Intela.

To pomeni, da sta njena trenutna deleža vredna približno 17 in 22 milijard dolarjev. Nvidia je v xAI leta 2025 vložila dve milijardi dolarjev, kasneje pa je xAI postal del SpaceX, ki je letos začel kotirati na borzi. Omenjena investicija je bila del posebnega aranžmaja, s katerim je xAI dobil računske kapacitete.

V Intel pa je Nvidia lani vložila 5 milijard dolarjev, ko je tudi najavila, da bosta podjetji sodelovali pri razvoju čipov za osebne računalnike in podatkovne centre. Hitra rast cene Intelove delnice letos je vložek početverila.

Poleg omenjene dvojice ima Nvidia v lasti še deleže v številnih drugih podjetjih, denimo Coherent Corp., Generate Biomedicines Inc., Nebius Group NV, Nokia Corp. in Synopsys...