Slo-Tech - Evropski svet je prižgal zeleno luč za reformo carinske zakonodaje, ki bo med drugim podražila nakupe malih vrednosti iz tretjih držav. Za zdaj še velja oprostitev plačila carine za pošiljke, ki so cenejše od 150 evrov, ki je bila pred leti uvedena kot administrativna poenostavitev. Nakupovanje prek interneta se je odtlej močno razširilo, leta 2024 je v EU prispelo že 4,6 milijarde malih pošiljk iz tretjih držav, več kot 90 odstotkov iz Kitajske.

Z odobritvijo novih pravil o carinah smo torej tik pred začetkom uporabe novih carinskih predpisov. Ti predvidevajo obračun carin za vse blago, ki bo vstopilo v EU. To se bo zgodilo, ko bo začelo delovati novo evropsko vozlišče carinskih podatkov, kar naj bi se zgodilo leta 2028.

Dotlej se bo obračunavala pavšalna carina v višini treh evrov za pakete v vrednosti do 150 evrov. Od 1. julija 2026 se bodo obračunali trije evri za vsako kategorijo blaga v paketu, kar je določeno s tarifnimi oznakami. Tak sistem bo veljal vsaj do 1. julija 2028.

Slo-Tech - V noči na soboto je OpenAI uporabnikom ukinil dostop do starejšega modela GPT-4o, ki so ga izdali maja 2024. V ChatGPT je bil na voljo brezplačno, naročniki plačljivih paketov pa so imeli na voljo neomejeno število pogovorov. Že ko je OpenAI avgusta lani prvikrat upokojil model, so se uporabniki odločno pritožili, zato ga je v plačljive naročniške pakete začasno vrnil. Sedaj ga je res konec.

Pričakovali bi, da je upokojitev starejše generacije modela umetne inteligence bolj formalnost, a odzivi nekaterih uporabnikov so zelo čustveni. Marsikdo je GPT-4o vsem tveganjem navkljub uporabljal kot osebnega pomočnika, prijatelja ali partnerja. In prav ti uporabniki so najbolj nejevoljni. Analiza 1500 objav na X-u je pokazala, da so uporabniki v 33 odstotkih odzivov poudarjali, da je bil GPT-4o več kot le orodje, za 22 odstotkov je bil pravi spremljevalec.

GPT-4o je bil sicer tarča številnih polemik, saj se je obnašal preveč uslužno in je podpiral tudi najbolj nezdrave ideje. V...

Slo-Tech - Uber bo širil svoje storitve v sedmih evropskih državah, so sporočili iz podjetja. Še letos bodo nove storitve ponudili v Avstriji, na Češkem, Danskem, Finskem, Norveškem, v Grčiji in Romuniji. V Evropi pri dostavi hrane prevladuje finski Wolt, ki ga želi sedaj Uber napasti s svojim Uber Eats.

Panoga postaja čedalje privlačnejša, ponudniki pa se konsolidirajo. Prosus je lani sklenil dogovor o nakupu Just Eat Takeaway, DoorDash je kupil britanski Deliveroo, Uber je prevzel turški Getir, pri nas je predlani trg zapustil Glovo.

Medtem Uber Eats, ki v večini evropskih držav zaostaja za konkurenco (pomembna izjema je Francija), vztrajno povečuje tržni delež. V Veliki Britaniji se je v štirih letih povečal z 28 na 38 odstotkov, v Nemčiji pa z 10 na 26 odstotkov. To je podjetje navdalo z optimizmom za širjenje na druge evropske trge.

Pomemben faktor so tudi težave na trgu samovozečih taksijev, kjer ima Uber hudo - in mestoma uspešnejšo - konkurenco. Vlagatelji so zato čedalje bolj...