Slo-Tech - Ugledna ameriška univerza MIT je sporočila, da v pogajanjih z Elsevierjem niso uspeli najti skupnega jezika. Ker jim Elsevier ni želel ali mogel pripraviti ponudbe, ki bi bila v skladu z MIT-ovo politiko naročanja znanstvenih revij (MIT Framework for Publisher Contracts), nove pogodbe ne bodo sklenili.

Bitke med založniki in univerzami imajo že dolgo brado. Srž problema so visoke cene naročnin, brez katerih znanstveni članki v vrhunskih revijah raziskovalcem na univerzi niso dostopni. Na založnike letijo očitki, da praktično monopolni položaj izkoriščajo z izžemanjem javnih sredstev, saj so naročnine vsako leto dražje, medtem ko večino dela brezplačno opravijo drugi raziskovalci in ne založniki. Članke pišejo in recenzirajo znanstveniki, tudi uredniki (razen v največjih revijah) so večinoma neplačani. Založniki skrbijo za stavljenje člankov, vodenje uredniške politike in seveda zaračunavanje dostopa. Marže založnikov znašajo tudi 40 odstotkov, naročnine pa za posamezne univerze...

Slo-Tech - Raziskovalci z izraelske Univerze Ben-Gurion in Weizmannovega inštituta pod vodstvom Adija Shamirja, ki se ukvarjajo z iskanjem in dokazovanjem metod za prestrezanje podatkov in prisluškovanje, so pokazali nov način, kako lahko (dobesedno) prisluškujemo. Napad, ki so ga poimenovali Lamphone, izkorišča prosto visečo žarnico v prostoru, ki se zaradi zvoka rahlo ziblje.

Zvok je longitudinalno valovanje zraka, ki se odrazi kot oscilacije zračnega tlaka. Ti lahko povzročijo nihanje predmetov, ki pa je zaradi zanemarljive energije, ki jo nosi zvočno valovanje, v večini primeri nezaznavno. Prav na tem principu deluje sluh, saj je bobnič fino napeta membrana, ki zaradi sprememb zračnega tlaka niha, kar se prevede v signal za možgane. Nihajo pa tudi svetila, denimo prosto viseče žarnice. Nihljaji zaradi zvoka so prostemu očesu nevidni, saj je gre za milistopinje, ne pa tudi specializirani opremi.

Shamirjeva ekipa je pokazala, da je to dejstvo možno izkoristiti za pasiven napad. Koncept, kot rečeno ni nov. Laserji, ki merijo vibracije stekel v oknih, so znana metoda. Sedaj pa so pokazali, da lahko s 400 dolarjev vredno opremo (elektro-optični senzor) merimo spremembe v svetlobnem toku zaradi mikronihajev svetila v prostoru, ki je...

Slo-Tech - Pred dobrim letom dni je presenetila novica, da je spletna menjalnica kriptovalut QuadrigaCX izgubila 190 milijonov kanadskih dolarjev, ker naj bi bil njej ustanovitelj in direktor umrl, podatke o računu pa hranil na šifriranem prenosniku. Kmalu je postalo jasno, da v zgodbi nekaj vsaj smrdi, saj so preliminarne analize kazale, da "izgubljene" kriptovalute morda nikoli niso obstajale. Revizorji so potem hitro dognali, da so bile denarnice QuadrigaCX prazne že leto dni pred incidentom. Temu po preiskavi sedaj pritrjujejo tudi organi pregona. Vse skupaj je bila velika prevara, Ponzijeva shema, ki je bila torej od začetka obsojena na klavrn konec.

Agencija za trg vrednostnih papirjev v kanadskem Ontariu je ugotovila, da je vodja kriptomenjalnice Gerald Cotten odprl več računov z različnimi vzdevki in si pripisal neobstoječa stanja valut in kriptovalut, s katerimi je potem trgoval s strankami. Vse skupaj je bilo podobno trgovanju na kratko. Ko se je tečaj kriptovalut premaknil v...