Kiberpipa - Na torkovem Pipinem odprtem terminu bodo z raziskovalnega oddelka podjetja XLAB d.o.o. predstavili XtreemOS, raziskovalni evropski projekt, katerega cilj je izgraditi in promovirati porazdeljene sisteme. Pri tem želi izkoristiti povezljivost računalnikov znotraj organizacij in na globalnem nivoju ter omogočiti nadzorovano izrabo računskih virov, ki jih takšni računalniki nudijo. Dobljeni sistem mora biti fleksibilen, dovoliti povezljivost preko administracijskih domen ter dinamično dodajanje ali odvzemanje tako uporabnikov kot delovnih vozlišč v sistemu. na POT bo predstavljena razvojna različico sistema, ki je prosto dostopna za preskus vsakomur.

Na Spletnih uricah bo naš gost Mario Briana z Microsoft Germany, ki nam bo predstavil spletni brskalnik Internet Explorer 8 ter novosti v novi različici Microsoftovega brskalnika. Predavanje bo v angleščini.

Kot vsak tretji četrtek se ponovno dobijo ljubitelji Jave in vsega z njo povezanega. Na tokratnem Cafe Babe bodo s področja...

ComputerWorld - Marketinško obmetavanje Microsoft in Appla z blazinami se nadaljuje. Po treh protijabolčnih reklamah iz Redmonda so tokrat v resni raziskavi izračunali, da se nakup Applov enostavno ne splača - ker vas Apple obremeni s skritim davkom, ki da traja še dolgo po samem nakupu.

Finančno so podprli belo knjigo (PDF), v kateri je Roger L. Kay ugotovil, da so Applovi računalniki precenjeni. Po njihovih izračunih bi štiričlanska družina v obdobju petih let plačala 3.367 dolarjev, če bi kupili Mace namesto PC-jev z Windows. V izrazito promicrosoftovskem tekstu avtor ustreli kar nekaj kozlov, med drugim denimo predpostavi, da bo naša družina zapravila na stotine dolarje za programsko opremo za Mace, kot je Mac Office Home and Student, medtem ko ta strošek za PC-je prezre.

Nekaj drugih analitkov se je na trditve odzvalo z nejevero. Priznavajo, da je strojna oprema za Mace, če jo primerjamo s tisto za PC-je, nekoliko dražja, a še zdaleč ne pridemo do omenjenih številk, če se posebej ne...

The New York Times - Razvoj programa za telefoniranje z računalnika na računalnik prek spleta, ki se je sčasoma razvil v marsikaj več, so začeli Estonci Ahti Heinla, Priit Kasesalu in Jaan Tallinn, ki so med drugim pisali tudi svojčas priljubljen program za deljenje datotek Kazaa. Njegov potencial so kmalu spoznali pri eBayu, kjer so leta 2005 v prevzemu zanj odšteli 2,6 milijarde dolarjev. Kot so povedali, Skype prav hudo z ostalimi njihovimi operacijami ni povezan, a dokler ustvarja stabilen denarni tok in dobiček razloga za nasilno prodajo ni.

The New York Times to pot poroča, da naj bi Niklas Zennstrom in Janus Friis, ki sta bila lastnika podjetja Skype Limited, ki je obvladovalo Skype do prodaje, razmišljala o ponovnem odkupu Skypa. Viri trdijo, da sta se pogovarjala z več zasebnimi skladi in da zbirata svoje premoženje v želji, da podjetje spet kupila. Po prodaji Skypa sta ustanovila podjetje Atomico, ki se je ukvarjalo s tveganim kapitalom (venture capital) in je finančno podprlo Joost.com.

...

The Register - Pete Waterman je soavtor zdaj zelo znanega hita Ricka Astleyja Never Gonna Give You Up, ki je bil uporabljen za tako imenovano rickrollanje. Videospot hita naj bi bil na Youtubu predvajan kar 154 miljonkrat, zaradi česar je Waterman predvideval, da bo zaslužil lep kupček denarja. Takoj po božiču, ko se mu je porodila ta ideja, je poklical založnika, kolikšna vsota mu pripada. Njegovo premoženje je ocenjeno na 47 miljonov funtov, s čimer je bolj ali manj preskrbljen, vseeno pa je znesek 11 (enajstih) funtov, ki naj bi jih dobil od Googla za predvajanje skladbe, mizeren oz. praktično zafrkancija. Zaradi tega je Waterman mnenja, da ga je Google izkoristil ter povedal še, da mu več denarja prinese predvajanje skladbe na lokalni radijski postaji.

Člani združenja PRS for Music zdaj od Googla zahtevajo pravičen delež za predvajanje glasbe, s čimer se strinjajo tudi pri Googlu. Zataknilo se je pri licenci za izplačilo denarja, saj so jo do nedavnega imeli, trenutno pa so v pogajanjih za...

engadget - Ena izmed glavnih sestavin tehnologije OLED je ITO, indijev-kositrov-oksid. Problem z njim je, da za uporabo v OLED tehnologiji pri apliciranju zahteva visoke temperature., sicer je električna prevodnost enostavno premajhna. Združeni znanstveniki iz laboratorijev AGFA-Gevaert, IMEC, centra Holst in Philipsa pa so ITO zamenjali z visoko prevodno smolo. S tem so ubili dve muhi na en mah, saj so zasloni tako postali upogibljivi, smola pa je zelo primerna za nanašanje v plasteh oz, po domače, printanje. Tehnološko je ta proces veliko lažji in cenejši. Obenem pa ima smola, ki so jo poimenovali Orgacon, tudi 6x višjo električno prevodnost, kot oksid indija in kositra. Raziskovalsi so skopi z informacijami, saj želijo obdržati...

X-Bit Labs - OCZ je napovedal izid novih navijalskih pomnilniških modulov za prenosne računalnike, ki bodo iz njih pomagali iztisniti še zadnje hertze moči. Posebej so ponosni na podporo Intelovi tehnologiji Extreme Memory Profiles (XMP), ki je v svetu namiznikov nekaj vsakdanjega, v prenosnem svetu pa je redkejša. Predstavljeni moduli OCZ DDR3 PC3-8500 bodo na voljo kot posamezni 2 GB ali v štirigigabajtnem paketu. Za delovanje potrebujejo 1,6 V napetosti, njihove latence pa pri hitrosti 1066 MHz znašajo CL6 6-6-16. Podatkov o ceni še ni, garancija pa je kot običajno doživljenjska. Klik, klik!

CNET News - Precej pogosta trditev, ki pa po besedah Carla Andersona, uslužbenca IBMa, zdaj drži. Anderson se ukvarja s snovanjem strežniških sistemov in meni, da bo zakon veljal le še generacijo ali dve za najhitrejše modele procesorjev. Slednji vsebujejo vedno več in več jeder ter predpomnilnika, zato bo zakon lahko veljal. A za vsakodnevna opravila večina uporabnikov ne potrebuje toliko jeder in predpomnilnika, zaradi česar se bo hitrost večanja zmanjšala. Problem je tudi v ceni razvoja čipov in postavljanja in vzdrževanja tovarn za izdelavo teh čipov. Eksponentna rast enostavno ni več ekonomična, sploh v teh kriznih časih.

Anderson za prihodnost stavi na 3D čipe (kjer so plasti tranzistorjev naložene ena na drugo), optične povezave v sistemih ter računanje z grafičnimi pospeševalniki, ki je trenutno že precej popularno, na tem področju pa sta močna AMD s svojo grafično divizijo ATi in nVidia, še letos pa naj bi se jima pridružil tudi Intel z Larrabeejem.